Zbornik Vzhodno-srednjeevropski krizni diskurzi v dvajsetem stoletju
Z veseljem sporočamo, da je založba Routledge pred kratkim izdala nov zbornik Vzhodno-srednjeevropski krizni diskurzi v dvajsetem stoletju. Isidora Grubački z našega Inštituta za novejšo zgodovino je bila del uredništva zbornika, skupaj z Balázsom Trencsényjem, Lucijo Balikić in Uno Blagojević. V urejenem zborniku so tudi tri poglavja, ki so jih napisali člani našega programa Politična zgodovina: poglavje Marka Zajca o raziskavi Nove revije iz leta 1986 o jugoslovanski krizi; poglavje Tjaše Konovšek o krizi kot politični kritiki v postsocialistični Sloveniji in poglavje Isidore Grubački, ki ga je napisala skupaj s Kristino Andělovo z Inštituta za sodobno zgodovino v Pragi, o krizah feminizma in demokracije v medvojnem obdobju v Jugoslaviji in na Češkoslovaškem.
Izraz »kriza« se je s svojo kompleksno zgodovino pojavil kot eden osrednjih pojmov politične moderne. Rekonstrukcija načinov, kako je diskurz o krizi deloval v različnih kontekstih in zgodovinskih trenutkih, nam omogoča edinstven vpogled ne le v vrsto konceptualnih transformacij, ampak tudi v osnovno logiko ključnih političnih in intelektualnih kontroverz v zadnjih dveh stoletjih. Preučevanje načinov, kako je bila kriza doživeta, konceptualizirana in izpogajana, lahko prispeva k razumevanju, kako različne vizije časa in zgodovine oblikujejo politično razmišljanje in, nasprotno, kako politične in družbene rekonfiguracije oblikujejo naše predpostavke o časovnosti in prostorskosti. Vzhodna srednja Evropa je bila zgodovinska regija, vpeta med različna konkurenčna imperialna središča, območje, ki so ga tako notranji kot zunanji opazovalci pogosto povezovali s kriznimi pojavi. V želji po uporabi regionalnega pogleda kot izhodiščne točke za razmislek o vprašanjih, ki so pomembna daleč onkraj tistih držav med Baltikom in Jadranom, je ta knjiga tudi v dialogu s številnimi nedavnimi transnacionalnimi poskusi ponovnega premisleka politične in intelektualne zgodovine glede na ponavljajoče se epistemološke okvire, ki strukturirajo politično in kulturno razpravo. Na podlagi regionalne perspektive in konceptualnega preučevanja »krize« v različnih prostorskih, časovnih in političnih kontekstih knjiga analizira njene diskurzivne transformacije in pomene v »kratkem dvajsetem stoletju«; vsebuje številne študije primerov in več sintetičnih besedil. Osredotoča se na medvojne diskurze o krizi demokracije in razprave o krizi državnega socializma ter vabi bralce k primerjavi vzhodno-srednjeevropske izkušnje z izkušnjami drugih regij in političnih kultur.