In memoriam: Damjana Bračko

*11. april 1958 – †5. april 2026

Damjana se je na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja (današnjem Inštitutu za novejšo zgodovino) zaposlila spomladi leta 1978. To je bila njena druga zaposlitev in tako je tudi ostalo vse do upokojitve. Že dolžina njenega delovnega staža – več kot štiri desetletja – priča, da je bila kljub temu, da je pripadala podpornemu osebju, nezgrešljiv del inštitutskega delovanja in vsakdanjega življenja.

Svojo pot na inštitutu je začela kot strojepiska oziroma administratorka. Danes se to zdi skoraj nepredstavljivo, takrat pa je bilo strojepisje nujni sestavni del raziskovalnega procesa in upravnega delovanja institucije. Hitro pisanje (npr. 146 udarcev na minuto za napredovanje v strojepisko 1b), pisanje v kopijah, popravljanje z lakom – vse to je bil njen vsakdan. Damjana je v pisni obliki pripravljala številne akte samoupravnega administriranja, pa tudi razprave in članke.

Sredi osemdesetih let jo je prizadela bolezen, zato je leta 1985 začela delati s polovičnim delovnim časom, saj jo je Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji delno upokojila kot delovnega invalida II. kategorije. To je bilo še posebej težko, ker je bila samohranilka. Kljub temu je vztrajala in bila premeščena na delovno mesto strojepiske 1a.

Leta 1992 je bila začasno premeščena na delovno mesto tajnice oziroma pisarniške referentke 1, ki je kmalu postalo stalno. S stalno premestitvijo na položaj tajnice direktorice Jasne Fischer so se njene delovne naloge močno razširile. Ob izjemno maloštevilni inštitutski upravi je bila ključna pri pisni izvedbi večine upravljavskih funkcij inštituta. Ob njeni bolezni je bila ta naloga pogosto zelo zahtevna, včasih celo prezahtevna.

Leta 1999 je bila zaradi spremenjenih delovnih možnosti – »zaradi potreb po delu pisarniškega referenta« – premeščena v inštitutsko knjižnico. Tam je delala s skrajšanim delovnim časom na manj obremenjujočem delovnem mestu. V knjižnici se je v naslednjih dveh desetletjih našla pri sistematičnem delu z naročili, knjigami in časopisi. Dolga leta je vodila evidenco periodičnih publikacij, v zadnjem letu pred upokojitvijo pa je dobila nehvaležno nalogo pregledovanja predolgo izposojenih in nevrnjenih knjižnih publikacij.

Damjana se je upokojila leta 2019. Večkrat se je še udeležila inštitutskih srečanj in prireditev.

Leta minevajo in nas, njenih nekdanjih sodelavcev, je vedno manj, a dokler smo, bo Damjana ostala živa v našem spominu – s svojo edinstveno osebnostjo in izjemno vztrajnostjo, s katero se je prebijala skozi življenjske preizkušnje.

Damijan Guštin