NESA VREČER NA MEDNARODNI KONFERENCI V BERLINU
V septembru se je Nesa Vrečer udeležila konference »Women in Late Socialism: Gender Orders, Agency, and Transnational Entanglements« (17.–19. september), ki sta jo skupaj organizirala Oddelek za zgodovino Vzhodne Evrope na Humboldtovi univerzi v Berlinu in Zvezna fundacija za preučevanje komunistične diktature v Nemčiji (Bundesstiftung Aufarbeitung).
Konference se je udeležila v okviru raziskovalnega projekta »K celostnemu pristopu k politični misli žensk v srednjevzhodni Evropi: Primeri iz Slovenije in okolice v dolgem dvajsetem stoletju« (J6-70219), ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Predstavila je prispevek z naslovom »Majda Gaspari and Women’s Socio-Political Work in 1960s Slovenia«, v katerem je KDAŽ v Sloveniji v 60. letih 20. stoletja obravnavala skozi prizmo biografije in diskurza Majde Gaspari, predsednice slovenskega KDAŽ v tistem obdobju. Svoje delo je predstavila v okviru prvega panela »Female Political Subjectivity in Late Socialism: Biographical Perspectives«.
Dogodek je združil petnajst raziskovalk v petih panelih, ki so obravnavali različne teme v zvezi z ženskami v poznem socializmu: biografske perspektive, reproduktivne politike, manjšine in disidentske glasove žensk. Pokril je tudi širok spekter držav: Sovjetsko zvezo, Češkoslovaško, Jugoslavijo, Bolgarijo, NDR in Poljsko.
Program se je začel z uvodnim predavanjem Francisce de Haan z naslovom »Women in Late Socialism? A Global Perspective«. De Haan je strokovnjakinja za organiziranje žensk in Mednarodno demokratično federacijo žensk (WIDF). V predavanju je postavila pod vprašaj sam izraz »pozni socializem«, pri čemer je argumentirala, da nakazuje evrocentrični pogled in konec socialističnega projekta, ki z globalne perspektive še zdaleč ni tako jasno opredeljen. Obravnavala je tudi zgodovinski boj palestinskih žensk in njihovo vpletenost v globalno organiziranje žensk.
Konferenca je bila zasnovana okoli petih tematskih panelov, ki so odražali cilj organizatork, da preučijo, kako se je ženski agency v pozni socialistični dobi formiral in uresničeval na več področjih: skozi politično udejstvovanje, v transnacionalnih prostorih in mrežah hladne vojne, pri ustvarjanju znanja ter v politiki telesa. Poleg tega je predstavila različne oblike ženskega organiziranja: od državnih ženskih organizacij in žensk, aktivnih v disidentskih gibanjih, do manj vidnih manjšin, kot so romske ženske na Slovaškem in muslimanske ženske v Bolgariji.
Živahna razprava, ki je potekala skozi celotno konferenco, je pokazala, da tema organiziranja žensk v socializmu ostaja zelo aktualna in da mnoga področja še čakajo na nadaljnje raziskave. Dogodek je služil kot pomemben odskočni kamen pri gradnji mreže raziskovalk iz širokega geografskega območja ter odprl vrata za pomembne transnacionalne razprave v prihodnosti.
