Vpogledi 28 : Suše v zgodovini in njihov vpliv na okolje, družbo in prebivalstvo
Monografija z različnih zornih kotov obravnava problematiko suše v slovenski zgodovini. Posamezna poglavja je napisalo dvanajst avtoric in avtorjev. Suša je naravni pojav, za katerega obstajajo različne definicije, katerim je skupno to, da opredeljujejo sušo kot pojav, ki ga povzroča pomanjkanje padavin, kar vpliva na hidrološko neravnovesje. Razvoj suše je postopen, od tod dejstvo, da poznamo več vrst suše, ki se med seboj razlikujejo po vzrokih in posledicah.
Jedro poglavij obravnava sušo v zgodovinskem kontekstu, in sicer predvsem v smislu kmetijske suše, ki je v določenih obdobjih povzročila tudi v slovenskem prostoru pomanjkanje krme in živeža. Poglavja prikažejo družbene in ekonomske posledice suše v obdobju od konca 19. stol. pa celo 20 stol. v slovenskem prostoru oz. posameznih delih slovenskega prostora in odzive na ta naravni pojav. Poglavja, ki obravnavata tematiko v obdobju socializma, prikažeta soočenje Slovenije s sušo v jugoslovanskem kontekstu.
Poglavja temeljijo na arhivskem gradivu in literaturi in celostno prikažejo tematiko, ki je na prvi pogled izven zgodovinopisnega konteksta.
Ogrodje zgodovinopisnim poglavjem predstavljajo poglavja monografije, ki jih, če karikiramo, piše stroka. Ti ugotavljajo, da suša ni zgolj fizikalni pojav, ampak se njen vpliv na družbo odraža v medsebojnem odnosu med sušo kot naravnim pojavom in zahtevami ljudi po oskrbi z vodo. Ugotavljajo, da so rekonstrukcije in interpretacije podnebnih razmer, ki so bile izvedene na območju Slovenije, pomemben vir za razumevanje podnebne zgodovine regije. Za razumevanje podnebnih zakonitosti regije, tudi v smislu suš, so pri analizah suš pomembni in nujni zgodovinski podatki in zgodovinski spomin. Prav ta soodvisnost različnih strok ustvarja celoto, ki jo pričujoča poglavja potrjujejo in gredo nekateri še korak dalje, saj jih zanima tudi samoučinkovitost odziva na sušo.