Misliti bodočnost: primerjalna antropološka študija pričakovanj v jugovzhodni Evropi

Šifra projekta: J6 – 7480

SICRIS

Kako mislimo prihodnost v negotovih časih? Kako zamišljamo in načrtujemo svoja življenja? Kako operiramo s tistim, česar še ni? Cilj predlagane antropološke primerjalne študije je dokumentirati in preučiti različne diskurzivne strategije, materialne in afektivne prakse, s pomočjo katerih ljudje v Srbiji, Albaniji in Sloveniji razmišljajo, priklicujejo in načrtujejo svojo prihodnost. Projekt bo dokumentiral in analiziral časovnost pričakovanj tako, da bo sledil kompleksu različnih čustev, percepcij in strategij, h katerim se ljudje zatekajo, kadar si prizadevajo aktivno vplivati na lastne in družbene scenarije bodočnosti. Naš cilj je raziskati, kako bodočnost v Srbiji, Albaniji in Sloveniji zamišljajo, načrtujejo in kako z njo upravljajo t.i. družbeni podjetniki (sinonimno se uporablja tudi izraz socialno podjetništvo, socialni podjetnik, pri čemer najnovejše razprave vodijo v smeri preferirane rabe termina “družbeno,” čemur sledimo tudi mi). V kontekstu tega projekta družbene podjetnike definiramo kot posameznike ali skupine, ki sami sebe vidijo ter so razumljeni s strani drugih kot vizionarji, sposobni dizajnirati in ponuditi inovativne rešitve za pereče družbene probleme (npr. marginalnost, revščina, diskriminacija, eksperimentiranje z urbanimi formami, itn). Sogovorniki oziroma preučevani bodo tako mlajši kot tudi izkušeni strategi, zasebni in javni družbeno-ekonomsko-politični svetovalci, vizionarji in povezovalci, katerih družbene in organizacijske aktivnosti vključujejo zamišljanje in ustvarjanje alternativnih bodočnosti. S projiciranjem upanja in zamišljanjem alternativnih družbenih pogojev naj bi družbeno podjetništvo prispevalo k realizaciji boljše prihodnosti.

A kakšna pričakovanja do prihodnosti imajo tisti, ki svojo sedanjost razumejo predvsem znotraj diskurzov tveganja, nezanesljivosti, in umanjkovanja upanja? Preučevali bomo načine, na katere družbeni podjetniki uporabljao (in zlorabljajo) metafore preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, da bi skozi njih definirali lasten položaj do fenomenov kot so zgodovinska nepravičnost, ekonomsko nasilje ali politična ureditev. Poleg študija praktičnih in diskurzivnih praks nas bodo zanimale implicitne politike upravljanja s časom in s pričakovanji, kot se kažejo v intimnih življenjih raziskovancev. Naša študija bo tako prispevala k globljemu vpogledu v sodobno razumevanje predstav pričakovanja, upanja, neuspeha, dvoma, prepričanja – vse te modalnosti namreč igrajo veliko vlogo pri načrtovanju prihodnosti. Naš namen je nasloviti tako dvome v prihodnost kot tudi odločnost za upravljanje z bodočnostjo. Predlagana projektna skupina se sestoji iz vodje raziskovalnega projekta, treh raziskovalcev in dveh raziskovalnih svetovalcev, ki bodo v različnih kapacitetah zaposleni na projektu za dobo 36 mesecev. Vsi raziskovalci imajo dolgoletne izkušnje, priznano ekspertizo ter zavidljivo bibliografijo objav. Vsi tekoče govorijo delovne jezike (albanski, srbski in slovenski) ter imajo vzpostavljena dinamična in kolaborativna raziskovalna omrežja oz. dostop do različih podjetniškh iniciativ in posameznikov. Predlagani raziskovalni projekt ima namen doprinesti k teoretičnemu in konceptualnemu izvpraševanju fenomena družbenega podjetništva, v vsej njegovi praktičnosti in ideološkosti. Sistematična primerjalna študija časovnosti pričakovanja kot se kaže v intimnih, afektivnih, diskurzivnih, strateških in pragmatičnih praksah družbenih podjetnikov, ne bo imela velik pomen le za antropologe in družboslovce, marveč širše za kogarkoli, ki ga zanimajo mehanizmi in kultura načrtovanja, samoorganiziranosti, aktivnosti, odloga, samozanikanja, dvoma, in uspeha. Poseben poudarek, ki ga namenjamo razumevanju genealogije in mehanizmov pričakovanj, ki jih ljudje gojijo do prihodnosti, bo tako ponudil inovativno antropološko perspektivo na konfiguracije vizionarske in podjetniške subjektivnosti, kot se le ta oblikuje v kriznih in negotovih časih.