Motherhood and reproductive politics in 19th and 20th century

Šifra projekta: J6-4602 (B) 

SICRIS

Projekt bo v zgodovinski perspektivi naslovil tematiko materinstva in analiziral razvoj različnih, med seboj tesno prepletenih in prekrivajočih se vsebin, ki jih je mogoče umestiti v polje koncepta reproduktivne politike. S pogledom na obdobje od začetka 19. stoletja do konca 20. stoletja, ki na tem področju beleži revolucionarne spremembe, bo celostno naslovil predvsem tematike materinstva (a), abortusa (b), kontracepcije (c) evgenike (d) in neplodnosti (e). Geografsko se bo osredotočal na ozemlje današnje Slovenije, vendar bo obravnavane fenomene obravnaval tudi v transnacionalni perspektivi. Z analizo institucionalnega razvoja, spreminjajoče se zakonodaje, diskurza ter družbenih norm in kulturne reprezentacije v povezavi z reproduktivnimi vprašanji in materinstvom na eni strani ter zasebnih strategij reproduktivnih praks posameznikov in posameznic na drugi, bo osvetlil javne in zasebne vidike reproduktivnih problematik. Ob zavedanju, da so reproduktivne izkušnje že v sinhroničnem prerezu večplastne in izrazito odvisne od družbenega, generacijskega, etničnega, rasnega, razrednega, verskega ozadja ter spolne usmerjenosti in identitete posameznic in posameznikov, bo upošteval tudi intersekcionalni pristop. Zaradi rabe različnih pristopov (javna in zasebna perspektiva, intersekcionalnost, transnacionalnost) in upoštevanja najpomembnejših historiografskih mankov v slovenskem prostoru, bo vsebino, ki naslavlja širše, prej omenjene tematike naslovil v 13 ožjih problemskih podpoglavjih: Prvo podpoglavje z naslovom Kulturni in socialni kapital nezakonske matere se bo osredotočalo na razmere v 19. stoletju, ko je bila stigma nezakonskega materinstva posebej v ospredju, institucionalne rešitve za pomoč samskim materam pa so šele nastajale. Drugo podpoglavje bo naslovilo medikalizacijo poroda, v okviru tega predvsem profesionalizacijo babištva in razvoja prvih porodnišnic v obdobju do prve svetovne vojne. Tretje podpoglavje (Družba brez očetov) bo osvetlilo različne vidike reproduktivnih vprašanj v posebnih okoliščinah prve svetovne vojne. Četrto podpoglavje bo primerjalno predstavilo, kako se je po obeh svetovnih vojnah organizirala zdravstvena, socialna in pravna zaščita materinstva. Peto poglavje se bo posvetilo tematizaciji reproduktivnega telesa v času druge svetovne vojne. Šesto poglavje bo predstavilo izkušnje žensk, ki so abortirale v obdobju, ko se je delež nelegalnih splavov znatno povečal, torej od konca prve svetovne vojne do 70. let 20. stoletja. Sedmo poglavje bo ponovno naslovilo podobne prakse abortiranja, vendar bo pri tem v pretres vzelo predvsem izvajalke in izvajalce tovrstnih praks. Osmo poglavje bo pokušalo odgovoriti na vprašanje, kateri družbeni in politični akterji in akterke so na ozemlju današnje Slovenije promovirali legalizacijo splava in kontracepcijo, in sicer v daljšem časovnem obdobju – od zadnjih desetletij 19. stoletja pa do 70. let 20. stoletja. Deveto poglavje bo obravnavalo reproduktivne abortivne migracije med Italijo in Jugoslavijo v 70. letih 20. stoletja. Deseto poglavje bo preverjalo, če so kljub uradnemu zatonu evgenike po drugi svetovni vojni vztrajale tovrstne prakse kategoriziranja ljudi tudi v naslednjih desetletjih. Enajsto poglavje bo naslovilo ideologije in reprezentacije materinstva (in očetovstva) v vzgojnih priročnikih, spominih in umetnosti. Dvanajsto poglavje se bo ponovno v daljšem časovnem loku, od 80. let 19. stoletja pa do konca 20. stoletja, osredotočalo na ožjo tematiko socialne zaščite matere delavke, pri čemer bo vzelo posebej v pretres zakonodajo in prakse v povezavi s porodniškim dopustom in tudi izkušnje samih mater. Trinajsto poglavje bo naslovilo zgodovino neplodnosti v daljšem obdobju od začetka 19. stoletja do konca 90. let 20. stoletja.