Raziskuje slovensko politično in idejno zgodovino od oblikovanja modernih političnih strank konec 19. stoletja do druge svetovne vojne. Glavni poudarek namenja politiki slovenskega liberalnega tabora ter slovenskemu narodnemu vprašanju v prvi jugoslovanski državi. Z raziskavami posega tudi na področje vojaško-civilnih odnosov med obema vojnama.
2014 prejel nagrado Klio Zveze zgodovinskih društev Slovenije za najboljšo monografijo v letih 2012 – 2014.
Od 2004 vodja raziskovalnega programa Idejnopolitični in kulturni pluralizem in monizem na Slovenskem v 20. stoletju, 1999–2003 vodja raziskovalnega programa Politična, idejna in kulturna zgodovina Slovencev od srede 19. stoletja do 1990;
2000–2002 predsednik Zveze zgodovinskih društev Slovenije.
2000-2005 docent za novejšo zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
2000 prejel Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju zgodovinopisja.
1995 se študijsko izpopolnjeval v ZRN kot štipendist Deutscher akademischer Austauschdienst.
1988/1989 se študijsko izpopolnjeval na Institut für europäische Geschichte v Mainzu.
1993 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani doktoriral, 1985 magistriral, 1978 diplomira.
Od 1978 zaposlen na Inštitutu za novejšo zgodovino.
