Članek pregleda digitalne tehnologije, ki podpirajo folklorne raziskave, tako da sledi celotnemu ciklu podatkov. Cilj je navdihniti začetnike v digitalni humanistiki in računalniški folkloristiki s predstavitvijo ključnih tehnologij, ki pomagajo digitalnemu raziskovanju. Članek opiše proces zbiranja podatkov, predobdelave, analize in shranjevanja. Zbiranje podatkov vključuje tradicionalno terensko delo, zbi-ranje obstoječih podatkov s spleta ali preko specializiranih repozitorijev. Koraki zbiranja podatkov so predstavljeni in pojasnjeni v načrtu upravljanja podatkov. Nato se podatki predobdelajo z digitalizacijo analogne vsebine z optičnim prepoznavanjem znakov in pretvorbo govora v besedilo. Predstavljena sta formata TEI XML in CoNNL-U za shranjevanje jezi-kovnih podatkov ter naštete ključne tehnike obdelave naravnega jezika, od katerih jih je mnogo na voljo za slovenščino. Računalniške metode organizirajo digitalizirane podatke, pri čemer se uporabljajo statistične analize in strojno učenje za označevanje, segmentacijo in semantično analizo. Predstavimo brezplačno dostopna spletna orodja za analizo podatkov, ki segajo od manj tehničnih konkordančnikov do bolj naprednih orodij strojnega učenja. Nazadnje obravnavamo shranjevanje podatkov ter naštejemo ključne repozitorije za jezikovne podatke. Kljub naprednim orodjem ostaja človeško razumevanje ključno za konteks-tualizacijo ugotovitev in določanje pomena pri raziskovanju folklore.
