Finančna omrežja v senci ekonomskega nacionalizma

Naslov projekta: Finančna omrežja v senci ekonomskega nacionalizma: primerjalna študija teritorija Slovenije in Vojvodine od 1867 do 1929

Šifra projekta: Z6-50192

SICRIS

Ekonomski nacionalizem je bil bistveni del procesa izgradnje države v srednji in jugovzhodni Evropi. V vsaki državi je postala dolgoročna nacionalna kultura, ki je predstavljala alternativno pot k modernizaciji. V teh regijah je obstajala že pred in po prvi svetovni vojni in celo pod državnim nivojem. Ta koncept je treba razumeti kot sestavni del poskusa kolektivne samozavesti. Skoraj vsi sektorji so oblikovali avtonomne in avtohtone operativne strukture nacionalnih gibanj 19. stoletja. Zahteva po ekonomski nacionalni diferenciaciji, ne samo politični, je predstavljala zahtevo nekaterih geografskih regij po ustvarjanju vzporednih kulturnih, političnih in ekonomskih sistemov z očitnimi nacionalnimi razlikami v prebivalstvu.

Projekt obravnava dinamiko vzpostavljanja finančnih mrež in razvoja finančnih institucij v luči ekonomskega nacionalizma v srednji in jugovzhodni Evropi. Natančneje, v ospredju so ozemlja, ki so sprva pripadala Avstro-Ogrski; po prvi svetovni vojni so se ta območja znašla v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (Kraljevina SHS). Danes pa pripadata republiki Sloveniji in Srbiji. Študija s primerjalnim pristopom bo preučila dinamiko ustanavljanja finančnega omrežja ter gospodarske in narodnopolitične učinke na slovenskem ozemlju, ki je pripadalo avstrijskemu delu monarhije, in v Vojvodini, ki je bila del ogrske polovice države. Ti dve obrobni območji sta po letu 1918 postali vodilni gospodarski regiji v novi Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Projekt se osredotoča na slovensko-nemške odnose v deželah Kranjski in Spodnji Štajerski, ki sta skoraj enakovredno nastali v okviru Kraljevine SHS vključno z odnosi med Srbi in Madžari v južni Ogrski (današnja Vojvodina). Tudi ta ozemlja so bila leta 1918 vključena v Kraljevino SHS. Zaradi obsežnosti in časovne omejenosti projekta je treba geografsko natančno razmejiti območja, na katera se bodo raziskave nanašale.

Raziskovalno delo projekta bo razdeljeno na dva dela. Prvi del se bo osredotočila na vprašanja vzpostavitve finančnih omrežij, dinamiko in procese razvoja, v okvirih Dvojne monarhije, in sicer na ozemlja Slovenije in Vojvodine. Druga del raziskave se bo osredotočal na razvoj nacionalizma, ki je vplival na gospodarstvo in politiko ter evolucijo tega koncepta na obravnavanih ozemljih v okvirih Avstro-Ogrske Monarhije in Kraljevine SHS.

Cilji:

Prvi cilj: Preučiti vpliv in povezave med nacionalno polarizacijo, politiko in gospodarskim razvojem ter oceniti, kako ti dejavniki vplivajo na nastanek, delovanje in razvoj finančnih ustanov na Slovenskem in Južnem Ogrskem (današnje ozemlje Vojvodine) v času Avstro-Ogrske in tudi po letu 1918, ko so obravnavana ozemlja bila v okvirih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Drugi cilj: Opazovati dinamiko finančnih mrež in razvoj finančnih posrednikov. Preučiti obstojnost in delovanje vzporednih finančnih institucij ter njihovo vlogo v urbanih in ruralnih območjih v luči ekonomskega nacionalizma.

Tretji cilj: Historični geografski informacijski sistem (HGIS, del geografskega informacijskega sistema) se v projektu uporablja za shranjevanje in prikaz rezultatov mrežnih analiz s pomočjo geolociranja in vnosa koordinat finančnih institucij z obravnavanih območij.