Finančna omrežja v senci ekonomskega nacionalizma

Naslov projekta: Finančna omrežja v senci ekonomskega nacionalizma: primerjalna študija teritorija Slovenije in Vojvodine od 1867 do 1929

Šifra projekta: Z6-50192

SICRIS

Ekonomski nacionalizem je bil bistven del procesa izgradnje držav v Srednji in Jugovzhodni Evropi. V posameznih družbah je obstajala dolgotrajna nacionalna kultura, ki je predstavljala alternativno pot do modernizacije. V obravnavanih regijah se je ekonomski nacionalizem pojavljal že pred prvo svetovno vojno in vztrajal tudi po njej. Ta koncept je treba razumeti kot sestavni del poskusa kolektivne samozavesti. Skoraj vsi sektorji so oblikovali avtonomne in avtohtone operativne strukture nacionalnih gibanj 19. stoletja. Zahteva po ekonomski nacionalni diferenciaciji, ne samo politični, je predstavljala zahtevo nekaterih geografskih regij po ustvarjanju vzporednih kulturnih, političnih in ekonomskih sistemov z očitnimi nacionalnimi razlikami v prebivalstvu. Projekt obravnava dinamiko vzpostavljanja finančnih mrež in razvoja finančnih institucij v luči ekonomskega nacionalizma v srednji in jugovzhodni Evropi. Natančneje, v ospredju so ozemlja, ki so sprva pripadala Avstro-Ogrski; po prvi svetovni vojni so se ta območja znašla v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (Kraljevina SHS). Študija s primerjalnim pristopom bo preučila dinamiko ustanavljanja finančnega omrežja ter gospodarske in narodnopolitične učinke na slovenskem ozemlju, ki je pripadalo avstrijskemu delu monarhije, in v Vojvodini, ki je bila del ogrske polovice države. Ti dve obrobni območji sta po letu 1918 postali vodilni gospodarski regiji v novi Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Projekt se osredotoča na slovensko-nemške odnose v deželah Kranjski in Spodnji Štajerski in odnose med Srbi in Madžari na južnem Ogrskem (današnja Vojvodina).

Raziskava se osredotoča na obdobje od leta 1867 do 1929. Obdobje dualizma je prineslo nove okoliščine in položaj Ogrske se je povsem spremenil. Zadnja desetletja 19. stoletja je zaznamoval proces nacionalne diferenciacije. Zadnje obravnavano leto je 1929, ko so se začele dogajati korenite spremembe v širšem, svetovnem merilu. To je bil predvsem čas velike gospodarske depresije. Poleg tega so se v Kraljevini SHS zgodile pomembne politične spremembe, ki so priperljale do uvedbe kraljeve diktature. Metodološki okvir projekta vključuje komplementarne pristope, kot so primerjalnozgodovinski pristop, kvantitativne in kvalitativne metode, in mrežna analiza. Tako raznolik pristop bo olajšal razumevanje koncepta ekonomskega nacionalizma glede časa in prostora. Primerjava bo služila odkrivanju podobnosti ali razlik. Študija omogoča vpogled izven nacionalnih okvirov in problematiko obravnavala v širšem srednjeevropskem kontekstu. Raziskovalno delo projekta je razdeljeno na dve študiji primera. Prva se osredotoča na vprašanja vzpostavitve finančnih omrežij, dinamiko in procese razvoja, druga študija primera pa na razvoj nacionalizma, ki je vplival na gospodarstvo in politiko.

Cilji:

Prvi cilj: Preučiti vpliv in povezave med nacionalno polarizacijo, politiko in gospodarskim razvojem ter oceniti, kako ti dejavniki vplivajo na nastanek, delovanje in razvoj finančnih ustanov na Slovenskem in Južnem Ogrskem (današnje ozemlje Vojvodine) v času Avstro-Ogrske in tudi po letu 1918, ko so obravnavana ozemlja bila v okvirih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Drugi cilj: Opazovati dinamiko finančnih mrež in razvoj finančnih posrednikov. Preučiti obstojnost in delovanje vzporednih finančnih institucij ter njihovo vlogo v urbanih in ruralnih območjih v luči ekonomskega nacionalizma.

Tretji cilj: Historični geografski informacijski sistem (HGIS, del geografskega informacijskega sistema) se v projektu uporablja za shranjevanje in prikaz rezultatov mrežnih analiz s pomočjo geolociranja in vnosa koordinat finančnih institucij z obravnavanih območij.