Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem v primerjalni perspektivi (16. – 19. stoletje)

Šifra projekta: J6-6831 (B)

SICRIS

V evropskem zgodovinopisju je mogoče zaznati prenovljen interes za zgodovino podeželja, pri čemer je opaziti, da v središču pozornosti niso več »negibne« strukturne značilnosti agrarne ekonomije in družbe, temveč dinamike in spremembe pred in med procesom industrializacije. Obenem se ugotavlja, kako je bilo evropsko kmečko prebivalstvo v novem veku ekonomsko »podjetno« in »prizadevno«, tako da ni predstavljalo le opazovalca, ki bi se pasivno prilagajal zunanjim razmeram in pritiskom, temveč je bilo dejaven akter. Novejše raziskovanje označuje tudi vključevanje primerjalnega pristopa. Tem usmeritvam projekt sledi pri obravnavi ene najizrazitejših značilnosti v ekonomski zgodovini slovenskega podeželja, to je razširjenega pojava »kmečke trgovine« in nasploh dopolnjevanja prihodkov od kmetijstva z dodatnimi dejavnostmi in neagrarnimi viri dohodka. Projekt izhaja iz ugotovitve, da je v slovenskem primeru opaziti veliko razširjenost in zelo široko paleto različnih dodatnih dejavnosti, kar je razvidno iz primerjave z veliko obsežnejšim alpskim in evropskim prostorom. Tudi na mednarodni ravni obstaja razpoznavna tradicija obravnave vprašanja samozadostnosti kmečkih obratov in dopolnilnih dejavnosti. Pogosto je ta pojav označen z izrazom »pluriactivity«, za alpski prostor pa je bil uporabljen izraz »integrirana ekonomija«. Na teh osnovah za slovenski prostor predlagamo koncept »integrirane kmečke ekonomije«, kar pomeni sistem, za katerega je značilna sistemska integriranost kmetijskih in raznovrstnih neagrarnih virov dohodka. Pojem »integrirane kmečke ekonomije« smo razvili na primeru slovenskega podeželja kot predlog interpretacije in konceptualizacije, ki ga je mogoče aplicirati tudi na druge evropske stvarnosti. Projekt torej obravnava dejavnosti kmečkega prebivalstva, namenjene preseganju ravni dohodkov, ki jih je omogočalo nespecializirano in neintenzivno kmetijstvo, pri čemer je poudarek na kombiniranju dohodkov od dejavnosti v vseh gospodarskih sektorjih (primarni, sekundarni in terciarni), ki so se sistemsko povezovale v integrirano kmečko ekonomijo. Projekt se osredotoča na dva osrednja raziskovalna problema. Prvič, časovno in kvalitativno opredeliti ter kvantitativno utemeljiti koncept »integrirane kmečke ekonomije« na slovenskem primeru v predindustrijski dobi ter preizkusiti model v drugih evropskih stvarnostih. Drugič, preveriti odziv integrirane kmečke ekonomije in kmečkih gospodinjstev na proces industrializacije na Slovenskem ter izvesti primerjavo z drugimi evropskimi stvarnostmi. V ta namen bo raziskovalno delo usmerjeno v iskanje odgovorov na nekatera specifična raziskovalna vprašanja: opredeliti razširjenost in tipologije »dopolnilnih« dejavnosti na podeželju v odvisnosti od prostora, to je od lege naselja, od družbenega sloja (kmetje z različnim obsegom zemlje) in od časa oziroma obdobja, obenem pa omogočiti vpogled v premično premoženje gospodinjstev na podeželju. Na nekoliko širšem nivoju je raziskovanje usmerjeno v identificiranje dejavnikov sistema integrirane kmečke ekonomije ter v njegovo sposobnost odzivanja in prilagajanja spremembam v razmerju med številom prebivalstva in razpoložljivimi viri dohodka, v ugotavljanje, kako se je sistem spreminjal skozi čas ter v preverjanje podobnosti in razlik med slovenskim in drugimi primeri iz alpskega in evropskega prostora, kakor tudi širše uporabnosti pojma integrirane kmečke ekonomije. Specifična cilja projekta: Opredeliti koncept »integrirane kmečke ekonomije« kot modela na osnovi slovenske stvarnosti. Poskusno aplicirati koncept »integrirane kmečke ekonomije« na druge primere iz alpskega in evropskega prostora. Splošna cilja projekta: Nadgraditi in posodobiti poznavanje zgodovine podeželja in kmečke ekonomije na Slovenskem skozi daljše obdobje. Umestiti zgodovino slovenskega podeželja v širši evropski okvir.