Koncepti kmečke ekonomije: teoretični in empirični primerjalni pristop (15.–20. stoletje)

Spletna stran projekta

Šifra projekta: J6-1799 (B)

SICRIS

Tradicionalno prevladujoče zgodovinopisje kmete, ki so dolgo časa sestavljali veliko večino prebivalstva, pretežno vidi kot pasivne akterje, skoraj kot lutke na prizorišču zgodovine, čigar niti se vlečejo od drugod. Pod vprašaj postavljamo prevladujočo predpostavko, da je kmet stremel izključno k preživetju, in dokazujemo, da kmet izkazuje podjetnost in sposobnost sooblikovanja zgodovine, ki se posledično kaže v bistveno kompleksnejši in zanimivejši podobi. Če ne razumemo kmečke družbe in ekonomije in kmetu ne priznavamo nobene vloge, ne moremo zares razumeti zgodovine nobenega naroda.

V zadnjem desetletju je v Evropi vzniknil prenovljen in posodobljen interes za to področje, ki odmeva tudi v Sloveniji. V sedanjem raziskovanju zgodovine podeželja je opaziti premik težišča od strukturnih vidikov k dinamičnosti podeželja ter poudarjeno težnjo h komparativnosti. Izrazita značilnost v zgodovini slovenskega podeželja je kmečko udejstvovanje v neagrarnih panogah. Kot osrednji problem zaznavamo prevladujočo tezo o pasivnosti kmečke pozicije, ki izpostavlja le težnjo po preživetju, hkrati pa navaja množico dejavnosti izven kmečkega gospodarjenja, pri čemer ne povezuje teh dveh strani meseca. Gre za protislovje na konceptualni ravni, ki ga je mogoče preseči le s celostnim pristopom, ki kmečko ekonomijo pojmuje kot celovit sistem agrarnih in neagrarnih dejavnosti. Tako prenovljeni pogled razkriva to, kar smo poimenovali »integrirana kmečka ekonomija« (IKE).

Koncept IKE pomeni reinterpretacijo slovenske historične empirije v dialogu z drugimi zgodovinopisji. Kot namensko orodje za primerjavo smo sestavili seznam dejavnosti, ki so prinašale povečanje in diferenciacijo dohodkov. Opredelitev IKE poteka že pet let, največ v sklopu prvega projekta »Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem v primerjalni perspektivi (16.–19. st.)«. Izvedli smo prvo primerjavo z drugimi koncepti v mednarodnem zgodovinopisju, opravili temeljit pregled empiričnih dokazov o obstoju kmečkega integriranja dohodkov v zahodni in osrednji Sloveniji ter primerjavo s študijami primera iz severne in srednje Italije, Skandinavije in Japonske, s čimer smo dokazali, da je koncept IKE uporaben v različnih regijah in obdobjih. IKE je novo konceptualno orodje, ki prinaša novo razumevanje delovanja kmečke ekonomije, družbe, dela ter vloge kmečkega prebivalstva v slovenski in v evropski zgodovini. Prinaša novo metodologijo, ki omogoča primerljivost kmečkih ekonomij skozi prostor in čas. IKE smo predstavili smo na številnih mednarodnih konferencah, kjer je požel precejšen interes in odobravanje.

Naša namera s projektom Koncepti kmečke ekonomije: teoretični in empirični primerjalni pristop (15.–20. stol.) je dodatno opredeliti IKE in mednarodni zgodovinski debati ponuditi še izboljšano teoretsko in primerjalno orodje. V ta namen se z odprtimi vprašanji spoprijemamo tako, da si zastavljamo sledeče cilje:

1. Opredeliti merilo opazovane stvarnosti, ki izkazuje značilnosti IKE: npr. gospodinjstvo, skupnost, dežela.
2. Poglobiti teoretično primerjavo med IKE in drugimi koncepti: npr. kmečka družinska ekonomija, Čajanov; protoindustrializacija, Mendels; ekonomika kamene dobe, Sahlins; pluriaktivnost; prizadevnost, de Vries.
3. Izostriti razumevanje razmerja med IKE in ekonomsko rastjo, razvojem ter krizo.
4. Razširiti empirično-primerjalni pristop s študijami primera iz več dežel in obdobij: vzhodna Slovenija, severne in južne sosednje dežele; socialistično obdobje.

Raziskovanje bo potekalo v obliki timskega dela slovenskih raziskovalcev in tujih svetovalcev, ki smo že preverjeno uspešno sodelovali pri preteklem projektu in izdelavi njegovih rezultatov.