Vabilo k oddaji prispevkov
Suše v zgodovini Slovenije in njihov vpliv na okolje, družbo in posameznika
Vabilo k oddaji prispevkov
Vljudno vabljeni k sodelovanju na simpoziju Suše v zgodovini Slovenije in njihov vpliv na okolje, družbo in posameznika, ki bo potekal 13. in 14. novembra 2024 na Inštitutu za novejšo zgodovino. Prijavo z izvlečkom prispevka (do 2500 znakov) pošljite najkasneje do 1. maja 2024 na elektronski naslov dunja.dobaja@inz.si. O izboru boste obveščeni do 1. junija 2024.
Suša je naravni hidrološki pojav, ki je bil prisoten tudi v zgodovinskem dogajanju slovenskega prostora. Kdaj je suša prestopila meje »običajnega« naravnega pojava in postala naravna nesreča, je bilo v domeni stroke, naloga vsakokratne oblasti pa je bila, da je naravno nesrečo ovrednotila, gospodarstvu in prebivalstvu pa pri tem pomagala z različnimi ukrepi.
Naravne nesreče kot posledica suše so bile vseskozi del zgodovinskega dogajanja na območju današnjega slovenskega prostora. Najstarejša katastrofalna suša, za katero so na voljo okvirni podatki, sega v 7. stoletje. Mnogo bolj zanesljivi podatki o omenjeni raziskovalni temi so od 19. stoletja dalje, zato je časovno obdobje raziskav za simpozij omejeno v okviru 19. stol.–21. stol. V okviru navedenega časovnega okvira nas zanimajo naslednje teme/vprašanja:
- Kdaj lahko opredelimo sušo kot naravno nesrečo s stališča preteklosti in sodobnosti?
- Suša je pomemben naravni pojav s številnimi posledicami, zato se je stroka usmerila v razumevanje različnih vrst suš in v njihove različne definicije. Zanimala nas bo predvsem t. i. kmetijska suša, ki jo danes večina držav povezuje z deležem upada dohodkov v kmetijski proizvodnji.
- Preventivni ukrepi v primeru suše in sanacija posledic suše na različnih nivojih oblasti.
- Zakonodaja s področja obravnave suše in njeno izvajanje v praksi.
- Posledice sušnih obdobij na okolje, gospodarstvo in družbo kot celoto.
- Suše in človek v zgodovinskem dogajanju.
- Organizacija nacionalnih dialogov kot spodbuda za medsektorsko razpravo o sušah in priložnost za javno izmenjavo mnenj in stališč. V okviru tega tudi ozaveščanje javnosti.
- Umestitev raziskovalne teme v evropski kontekst.