INZ NA TRODNEVNI DELAVNICI NA EHESS V PARIZU
Med 24. in 26. junijem je v Parizu na EHESS (École des hautes études en sciences sociales) potekala trodnevna delavnica, ki je bila prvi dogodek v sklopu serije »Trajectories and Experiences of Associational Life in Southeast Europe: Greece and Yugoslavia«. Delavnica je bila organizirana v sklopu bilateralnega projekta PHC Proteus »Poti in izkušnje društvenega življenja v jugovzhodni Evropi: pogledi iz Jugoslavije in širše (1918–2020)«, ki ga na INZ vodi dr. Isidora Grubački. Projekt financirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije ter francosko ministrstvo za Evropo in zunanje zadeve. V projektu Proteus INZ sodeluje s Centrom za turške, osmanske, balkanske in srednjeazijske študije (CETOBaC) pri EHESS, kjer projekt vodi dr. Fabio Giomi. Na delavnici so sodelovali tudi sodelavci iz grških raziskovalnih institucij – Univerze v Atenah, Atenske akademije in Univerze na Kreti.
Sodelavci in sodelavke inštituta smo na delavnici nastopili kot soustvarjalci programa in aktivni udeleženci. Delavnica je združila raziskovalce iz Francije, Grčije in Slovenije, da bi s prepletanjem zgodovinopisja, sociologije in politologije preučili odnose med prostovoljnimi društvi, državo in družbo v Grčiji ter na (post)jugoslovanskem prostoru v 20. stoletju.
Program je bil razdeljen na tri tematske sklope. Prvi dan so udeleženci obravnavali odnos med posameznikom in institucijami. Drugi dan so sledili prispevki o odnosu med državo in civilno družbo, tretji dan pa o prepletu družbenih in političnih dimenzij delovanja.
Svoje raziskave so predstavili tudi člani in članice bilateralnega projekta Proteus, programske skupine Politična zgodovina in raziskovalnega projekta K celostnemu pristopu k politični misli žensk v srednjevzhodni Evropi: Primeri iz Slovenije in okolice v dolgem dvajsetem stoletju (J6-70219) Jurij Hadalin, Saša Hajzler, Jelena Tešija, Nina Vodopivec in Nesa Vrečer.
V prvem sklopu je uvodno predstavitev imela Nesa Vrečer, ki je predstavila dojemanje koncepta prostovoljnega družbenopolitičnega dela in vprašanje profesionalizacije družbenopolitičnih delavcev poznega samoupravnega socializma. Saša Hajzler je isti dan predstavila sodobni koncept mednarodnega voluntarizma kot družbenopolitične in prostočasne dejavnosti v postjugoslovanskem okolju. Drugi dan je najprej Jurij Hadalin predstavil pozno dojemanje koncepta civilne družbe v poznem socializmu in poskus njegove prilagoditve jugoslovanski samoupravni teoriji. Nato je Nina Vodopivec govorila o delovanju sindikatov na mikro ravni v poznih osemdesetih letih in njihovemu (ne)umeščanju v politične spremembe ob začetku tranzicije. Zadnji dan je Jelena Tešija kot študij primera predstavila delovanje jugoslovanskih članic mednarodne zadružne ženske zveze. Ob vseh predstavitvah je bila tudi živahna razprava, ki je pokazala na različna dojemanja podobnih procesov v geografsko bližnjih, a idejno-politično raznolikih okoljih.
Jurij Hadalin –The Socialist Alliance of the Working People and the Concept of Socialist Civil Society
Saša Hajzler – Sociopolitical workers 2.0? The Detours of Post-Yugoslav Political Engagement From Below
Jelena Tešija – Women co-operative experts and the debates on co-operative systems in socialist Yugoslavia and internationally
Nina Vodopivec – Rethinking Democratization: Workers, Self-Management, and Political Change in Late Socialist Slovenia
Nesa Vrečer – Voluntary vs. Professional Functions in Socialist Yugoslavia
Posebna pozornost je bila namenjena tudi transnacionalnim povezavam. Delavnice v Parizu so tako postavile temelje za prihodnje skupne dogodke in objave, ki bodo s primerjalno perspektivo prispevale k razumevanju zgodovine društvenega delovanja in socialnih gibanj v srednji in jugovzhodni Evropi. Pogovori se bodo nadaljevali novembra v Ljubljani.
