- Dogodki
- 23. september, 2026
ZGODOVINA NA ŠPICI: ŽIVETI S POSLEDICAMI: PRIPOVEDI O IZGUBI IN ZMAGI V POVOJNI JUGOSLAVIJI
Lepo vabljeni na novo predavanje v ciklu dogodkov Zgodovina na Špici, ki bo potekalo v sredo, 23. septembra 2026, v prostorih INZ ali na ZOOM povezavi: https://us06web.zoom.us/j/84664422400?pwd=b61EIvRBkMcapTCUwbscnA3NtuNS6K.1. Predavanja potekajo ob 15. uri, če pa se nam boste pridružili v živo, ste 20 minut pred začetkom predavanja vabljeni na kavo.
Predavala bo Ana Antić, naslov predavanja pa je Živeti s posledicami: pripovedi o izgubi in zmagi v povojni Jugoslaviji. Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.
Živeti s posledicami: pripovedi o izgubi in zmagi v povojni Jugoslaviji
Predavanje raziskuje jezike trpljenja in okrevanja v Jugoslaviji po letu 1945. Združuje kulturno in socialno zgodovino, zgodovino vsakdanjega življenja ter zgodovino psihiatrije, da bi preučilo, kako so bili izjemno travmatični dogodki, kot so množično nasilje, genocid, skrajni politični pretresi in družbene spremembe, doživljeni, predelani in (ponovno) interpretirani v tej regiji zunaj širšega okvira psihološke travme. Ta okvir je bil v vzhodni Evropi očitno precej manj vpliven (in tudi v zahodni Evropi je prevlado dosegel šele v zadnjih desetletjih 20. stoletja), poleg tega pa je na kompleksne načine soustvarjal širši kontekst socialistične revolucije, njenih javnih diskurzov in pričakovanj ter postsocialistične tranzicije. Namesto da bi iskala travmo ali predpostavljala, da so bili njeni izrazi prisilno potlačeni, raziskava preučuje, kako so bile vznemirljive izkušnje pripovedovane, preoblikovane in obeležene v umetniški in kulturni produkciji, v vsakdanjem življenju in praksah različnih družbenih skupin ter na psihiatričnih klinikah. Cilj projekta je torej poglobljeno razumevanje tega, kako so najbolj uničujoči in najsmrtonosnejši dogodki 20. stoletja vplivali na Jugoslovane, njihovo razumevanje psihološke bolečine in odpornosti ter njihov odnos do širših političnih projektov in kolektivnih identitet.
Če psihološka travma ni bila prevladujoča paradigma za razumevanje in opisovanje psihološkega trpljenja v socialistični Jugoslaviji, kako so bili učinki skrajnega vojnega nasilja in izgub obravnavani, tematizirani in upodobljeni v povojnem medicinskem jeziku in umetniških produkcijah? Kako so psihiatri, pisatelji, umetniki in filmski ustvarjalci razumeli koncept poškodovane psihe in kako so si predstavljali njeno okrevanje? Ali so bile psihološke izkušnje vojne in nasilja razumljene kot morebitna grožnja prizadevanjem za povojno obnovo? Ob predpostavki, da »travma« ne bi bila nujno najprimernejši okvir za razumevanje in opisovanje psiholoških posledic druge svetovne vojne v Jugoslaviji (ali vzhodni Evropi), predavanje raziskuje, ali lahko takšna analiza, osredotočena na specifične politične, zgodovinske in kulturne kontekste zunaj zahodnega sveta, pripomore k raznovrstnosti interpretativnih okvirov, ki jih uporabljamo za razumevanje psihološkega razsula po vojnah in nasilju.