september 2025

Pri Institutu za noviju istoriju Srbije je izšel zbornik Nova istraživanja jugoslovenske prošlosti: perspektive sa postjugoslovenskog prostora (ur. Natalija Dimić Lompar, Ognjen Tomić in Nikola Koneski). V njem sta s svojima prispevkoma sodelovala tudi naša sodelavca dr. Oliver Pejić in Neja Blaj Hribar: Dr. Oliver Pejić: Dometi i ograničenja pripadnosti državnom narodu u Kraljevini Srba, …

Konzorcij projekta »SPOZNAJ – Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji«, katerega del je tudi Inštitut za novejšo zgodovino, organizira 3. nacionalni dogodek. Potekal bo v četrtek, 9. oktobra 2025, od 10h do 16h na Rudolfovem – Znanstvenem in tehnološkem središču Novo mesto ter prek spleta (ZOOM). Več na: Vabilo SPOZNAJ – 3. Nacionalni …

Na podlagi 25. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23 in 136/23 – ZIUZDS) in Pravilnika o notranji organizaciji …

Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani vas vabi na predstavitev in pogovor o projektu spletne razstave Fabrike radnicima. Datum in ura: torek, 16. september 2025, ob 13.00 Kraj: sejna soba na Inštitutu za novejšo zgodovino, Ljubljana Projekt bo predstavil njegov soustanovitelj in kustos Vladimir Unkovski-Korica (Univerza v Glasgowu), ki se nam bo kot fellow pridružil …

Monografija Samomor med simptomom in metaforo raziskuje samomor v slovenskem 20. stoletju onkraj medicinskih in psihiatričnih okvirjev ter ga obravnava kot zgodovinski, kulturni in politični fenomen. Avtorji pokažejo, da samomor ni zgolj intimna odločitev posameznika, temveč tudi prostor, kjer se razkrivajo širše družbene napetosti, ideološki spopadi in kolektivne predstave o smislu, identiteti in pripadnosti. Meta …

Monografija z različnih zornih kotov obravnava problematiko suše v slovenski zgodovini. Posamezna poglavja je napisalo dvanajst avtoric in avtorjev. Suša je naravni pojav, za katerega obstajajo različne definicije, katerim je skupno to, da opredeljujejo sušo kot pojav, ki ga povzroča pomanjkanje padavin, kar vpliva na hidrološko neravnovesje. Razvoj suše je postopen, od tod dejstvo, da …

Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani vas vabi na predstavitev dveh novih izdaj: East Central European Crisis Discourses in the Twentieth Century: A Never-Ending Story (Routledge, 2024), uredili Balázs Trencsényi, Lucija Balikić, Una Blagojević in Isidora Grubački Intellectuals and the Crisis of Politics in the Interwar Period and Beyond (Oxford University Press, 2025), avtor Balázs …

INZ je ponosna, da bo gostila ERC Starting Grant projekt  Evropski raziskovalni svet (ERC) je letos podprl 478 raziskovalcev na začetku kariere s skupno 761 milijoni evrov. Med izbranimi je tudi dr. Agustin Cosovschi, ki je za izvedbo svojega projekta Brokers of Non-Alignment: Biographical and Network Approaches to the Making of the Third World (Brokers-of-NAM) …

V okviru projekta SPOZNAJ je na voljo prvi slovenski spletni priročnik, v celoti posvečen načrtovanju ravnanja z raziskovalnimi podatki. Namenjen je raziskovalkam in raziskovalcem z različnih področij ter ponuja osnovne informacije, praktične usmeritve in pregled ključnih korakov ravnanja s podatki v vseh fazah raziskovalnega procesa – od iskanja obstoječih podatkov do njihove objave v skladu …

Vabimo vas na posvet, na katerem bomo predstavili rezultate temeljne raziskave Vsakdanje življenje in življenjski potek starih ljudi, ki živijo v revščini, v kateri smo proučevali, kako življenjski poteki (odraščanje, šolanje, delo, zaposlitev, partnerstvo in družina ter skrbstvene obveznosti) opredeljujejo, standardizirajo in oblikujejo življenja starejših ljudi, ki živijo v revščini. Raziskovali smo tudi, kako na …

Švedsko mesto Uppsala je med 18. in 22. 8. 2025 gostilo ESEH 2025 – The 13th European Society for Environmental History Conference: Climate Histories, eno najpomembnejših evropskih konferenc s področja okoljske zgodovine. Konferenca je v petih dneh združila raziskovalce z vsega sveta, ki so razpravljali o preteklosti podnebnih sprememb, vplivu okolja na družbo in vlogi …

Na Gallusovem nabrežju v Ljubljani bo od 1. septembra do 1. oktobra na ogled razstava o odprti znanosti. Skozi raznolike vsebine in primere iz slovenskega raziskovalnega okolja boste na razstavi lahko spoznali, kako odprta znanost deluje v praksi. Plakati prikazujejo dejavnoti tako raziskovalnih institucij kakor tudi različna sodelovanja z lokalnimi skupnostmi. Poseben poudarek je namenjen …