ZGODOVINA NA ŠPICI: IZGRADNJA DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA: PORAZDELITEV STANOVANJ V POZNI SOCIALISTIČNI JUGOSLAVIJI (SREDI SEDEMDESETIH IN OSEMDESETIH LET 20. STOLETJA)
Lepo vabljeni na novo predavanje v ciklu dogodkov Zgodovina na Špici, ki bo potekalo v sredo, 27. maja 2026, v prostorih INZ ali na ZOOM povezavi: https://us06web.zoom.us/j/85093074535?pwd=chFdSCgScVg8fw1djh3bVz8h9gqWtm.1.
V novi sezoni bodo predavanja potekala ob 15. uri, če pa se nam boste pridružili v živo, ste 20 minut pred začetkom predavanja vabljeni na kavo.
Predaval bo Melvin Bernard, naslov predavanja pa je Izgradnja delavskega samoupravljanja: porazdelitev stanovanj v pozni socialistični Jugoslaviji (sredi sedemdesetih in osemdesetih let 20. stoletja). Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.
Izgradnja delavskega samoupravljanja: porazdelitev stanovanj v pozni socialistični Jugoslaviji (sredi sedemdesetih in osemdesetih let 20. stoletja)
Predavanje obravnava dostop do stanovanj v pozni socialistični Jugoslaviji po velikih reformah sredi sedemdesetih let. S poudarkom na razvoju socialne politike v okviru samoupravljanja bo ocenilo posledice vse večjih odgovornosti delovnih organizacij za vsakdanje življenje državljanov. V zadnjih desetletjih socializma so se občine umaknile iz neposredne razdelitve stanovanj, Jugoslovani pa so morali prek svojega delovnega kolektiva zaprositi za subvencionirano stanovanje v družbeni lasti ali stanovanjsko posojilo z nizko obrestno mero. V skladu z na novo reformiranim samoupravnim okvirom je moral delavski svet vsakega podjetja pripraviti pravilnik o dodelitvi stanovanj in ga predložiti v odobritev na referendumu. Uveljavitev novih zakonov o stanovanjskih razmerjih je privedla do splošne uporabe takšnih dokumentov in točkovnih sistemov, ki so bili namenjeni zagotavljanju preglednosti pri razvrščanju delavcev. Vendar je lokalna obdelava teh pravil pogosto povzročila vroče razprave o merilih, ki so razkrile nasprotujoča si pojmovanja socialne pravičnosti in napetosti med prednostno redistribucijo in gospodarskimi razmerami. Tudi po odobritvi dokumenta je končno razvrščanje ostalo občutljivo, zato so se seje delavskih svetov redno posvečale obravnavi pisnih in ustnih protestov delavcev, ki so nasprotovali oceni svojega individualnega položaja.
Preučevanje stanovanjske politike na ravni podjetij tako omogoča širši pregled samoupravne organizacije delavcev v pozni socialistični Jugoslaviji, saj prinaša nove poglede na sodelovanje delavcev, vlogo sindikatov, proces odločanja in odnose prevlade v samoupravnih podjetjih. Te distribucije na ravni podjetij so postopoma postale tudi področje posredovanja novih javnih akterjev, ki so preoblikovali praktični pomen »odmiranja države« v pozni socialistični Jugoslaviji.
Predstavitev bo temeljila na arhivskih raziskavah, opravljenih v Srbiji in na Hrvaškem, in bo združevala zvezno perspektivo z dvema lokalnima študijama primerov: Bjelovarjem in Novim Pazarjem. Občinski in podjetniški arhivi omogočajo rekonstrukcijo mrež in praks, ki so oblikovale stanovanjsko politiko v pozni socialistični dobi.