VABILO K ODDAJI PRISPEVKOV: NEELITNA SREČEVANJA Z NACIONALNOSTJO V POZNI HABSBURŠKI MONARHIJI (1848-1918)

Neelitna srečevanja z nacionalnostjo v pozni Habsburški monarhiji (1848-1918))

1.-2. marec 2027, Ljubljana

Vabilo za oddajo prispevkov

V zadnjih letih je v raziskovanju zgodovine nacionalizmov prišlo do zanimivega preobrata v smeri »zgodovine od spodaj«. Z uporabo konceptov, kot so »vsakdanji nacionalizem«, »banalni nacionalizem« ter »vsakdanja etničnost«, so se raziskovalci usmerili k metodologijam, ki omogočajo preučevanje dvoumne recepcije nacionalizma med »navadnimi ljudmi«. Širša regija Srednje in Vzhodne Evrope že dolgo velja za »eno od gonilnih sil inovativnega raziskovanja« (Berecz, 2023, 4) v okviru omenjene raziskovalne tradicije. Poleg tega pa se prav Habsburška monarhija, zahvaljujoč svojim raznolikim in edinstvenim pristopom k upravljanju s kulturno in v širšem smislu tudi nacionalno raznolikostjo prebivalstva, kaže kot ena izmed ključnih študij primera za raziskovanje nacionalizma.

Da bi prispevala k omenjenemu nastajajočemu raziskovalnemu področju, si konferenca za cilj zastavlja raziskati stike med neelitnimi sloji in nacionalnostjo v kontekstu pozne Habsburške monarhije. Pristopajoč k zgodovini nacionalizma »od spodaj« si konferenca prizadeva na novo umestiti izkušnje nacionalnosti in preučiti njena presečišča z različnimi alternativnimi ali dopolnilnimi oblikami pripadnosti (spol, razred, lokalni/provincialni patriotizem itd.). V kronološkem smislu se omejujemo na sedem desetletij, ki segajo od revolucij leta 1848 do razpada cesarstva po veliki vojni leta 1918. V skladu s pristopom »od spodaj« nas zanimajo predvsem izkušnje »neelitnih akterjev«, tj. ljudi, ki »običajno niso aktivno ali zavestno vključeni v usklajene, organizirane strategije gradnje naroda ali ki imajo predvsem izvršilno vlogo (npr. uradniki iz nižjega srednjega razreda) v nacionalizacijskih politikah, ki so jih oblikovali drugi« (Beyen in Ginderachter 2012, 9–10).

Pozno habsburško cesarstvo ni bilo zgolj dvojna monarhija, pač pa je bilo zaznamovano tudi z različnimi stopnjami lokalne/regionalne zakonodajne avtonomije in je tako predstavljalo pravcati mozaik lokalnih kontekstov. Slednji so se lahko občutno razlikovali in tako vplivali na izkušnjo nacionalizma v vsakdanjem življenju. Da bi bolje razumeli kompleksnost omenjenih fenomenov, vabimo k oddaji predlogov, ki obravnavajo:

• lokalno ukoreninjenost nacionalizmov in njegove specifične manifestacije v različnih lokalnih kontekstih Habsburške monarhije (podeželje in mesta; Cislajtanija in Translajtanija; itd.);

• situacijski značaj ljudskega soočanja z nacionalnostjo;

• vlogo, ki so jo imele kategorije, kot so spol, razred, vera ali izobrazba, v soočanju z nacionalistično mobilizacijo;

• nenacionalistične (npr. ekonomske/pragmatične) motive, ki so spodbujali navidezno nacionalistične prakse;

• razlike med elitnimi pojmovanji nacionalnosti/nacionalnih kategorij in praksami na terenu.

Konferenca bo potekala na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, organizira pa jo raziskovalni projekt »Rekontekstualizacija nacionalnega v epohi nacionalizma: Srečevanje množic z nacionalnostjo v habsburškoavstrijski obmejni pokrajini«, ki ga vodi prof. Rok Stergar (Univerza v Ljubljani) in financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Konferenco sofinancira Wirthov inštitut za avstrijske in srednjeevropske študije, uvodno predavanje konference, ki ga bo imela prof. Keely Stauter-Halstedt (Univerza Illinois v Chicagu), pa bo hkrati prvo »predavanje Wirthovega inštituta« in bo objavljeno v reviji Central European Studies.

Organizatorji bomo krili stroške prehrane za celotno trajanje konference. Prav tako bomo zagotovili omejeno finančno podporo za kritje potnih stroškov in stroškov nastanitve za raziskovalce, ki niso povezani z nobeno institucijo.

K prijavi vabimo tako raziskovalce na začetku kariere (doktorske raziskovalce) kot tudi uveljavljene znanstvenike. Prijave morajo vsebovati povzetek (do 300 besed) ter kratek življenjepis (do 200 besed). Ker bo jezik konference angleščina, morata biti tudi povzetek in življenjepis v angleščini. Rok za prijavo je 16. oktober. Kandidati bodo o sprejemu obveščeni do 30. oktobra 2026.

Prav tako pričakujemo, da bomo izbrane prispevke objavili v tematski številki znanstvene revije. Revija Central European History je izrazila zanimanje za objavo.

Prijavo lahko oddate s pomočjo spletnega obrazca: https://forms.cloud.microsoft/e/6Mf8vEFw1v