Biti evropski in protikolonialen: utopični realizem jugoslovanskega neuvrščenega internacionalizma

Šifra projekta: J6-50187

Projekt naslavlja tematiko “globalne” Jugoslavije – edine večje evropske članice gibanja neuvrščenih – kot osupljivega stikališča političnih, ekonomskih in kulturnih idej in stvarnosti, značilnih za industrializiran svetovni Sever in postkolonialni svetovni Jug od konca petdesetih do konca osemdesetih let 20. stoletja. Skozi študije primerov, ki tematizirajo delovanje jugoslovanskih akterjev in posameznih projektov tako na političnem kot primarno nepolitičnem področju, ponujamo makro in mikro vpogled v večsmerni proces kroženja idej, strategij, znanj, kultur, praks in vrednot, ki se je razvijal znotraj gibanja neuvrščenih. Z multidisciplinarnim zgodovinsko-antropološko-politološkim preučevanjem izkušenj gospodarstvenikov, študentov, kulturnikov in političnih mislecev na eni strani očrtujemo imaginarij neuvrščenega zavezništva, ki so ga soustvarjali ti akterji, na drugi pa sledimo njihovi doživeti izkušnji na in v stiku s svetovnim Jugom, vključno z mnogimi protislovji.

Na podlagi arhivskih virov in ustne zgodovine prikazujemo izpogajano razmerje med posameznimi komponentami jugoslovanskega internacionalizma, na podlagi terenskih raziskav pa namenjamo pozornost tudi njegovi recepciji s strani partnerjev v neuvrščenih državah. Ker je bilo prav to kritičen preizkus deklariranega partnerstva v praksi, zlasti pri razvojnem sodelovanju, nam preučevanje konkretnih projektov v afriških državah in sledenje izkušnjam posameznih akterjev na obeh straneh omogočata enega izmed prvih epistemoloških vpogledov v ambiciozen program gibanja neuvrščenih, t. i. kolektivno naslonitev na lastne sile. Prav tako izvirni so naši vpogledi v spreminjajoče se interakcije med domačo politiko, družbo in kulturo na eni strani ter mednarodne zaveze neuvrščenim partnerjem na drugi, kar preučujemo prek primerov izobraževalnih in kulturnih izmenjav. Na makro ravni prinaša projekt svežo perspektivo transnacionalnega in primerjalnega zgodovinjenja fenomena neuvrščenosti. Na podlagi raziskave v različnih domačih in tujih arhivih dentificiramo iz različnih delov sveta in različnih ideoloških izvorov prihajajoče impulze, ki so se kodificirali v jugoslovanski teoretski in politični misli, v pomembnem delu pa tudi v normativnem okviru gibanja neuvrščenih, G-77 in UNCTAD. Vse naštete perspektive, pri katerih s sodobnim konceptualnim orodjem in metodološkimi pristopi od zgoraj in od spodaj osvetljujemo probleme jugoslovanskega internacionalizma, pomenijo upoštevanja vreden doprinos k razpravam o geopolitičnem strukturiranju povojnega sveta na »center«, »polperiferijo« in »periferijo« ter o dialogu Sever-Jug in srečevanju socialistične modernosti s postkolonialnimi realnostmi, ki jih naslavlja najnovejša globalna zgodovina. Obenem projektna skupina s svojo izrazito vpetostjo v mednarodna akademska omrežja in razvijanjem lastnih multidisciplinarnih pristopov, ki se v historični perspektivi še vedno redko uporabljajo, vzpostavlja dinamično raziskovalno jedro in krepi stik slovenske humanistike z bolj oddaljenimi svetovnimi konteksti, vendar skupnimi problemi preteklosti in sodobnosti.