Politična zgodovina

OSNOVNA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA: KAJ, KDO in KJE je država?

Procesi dekonstrukcije in rekonstrkucije državnosti v 20. stoletju so preoblikovali in nadgradili habsburško dediščino državnosti, niso pa jo povsem ukinili ali zamenjali z novim. V 20. stoletju se je pojem države ozko navezoval na vprašanje blaginje prebivalstva in nacionalne homogenosti. Socialistična Jugoslavija je eksperimentirala s političnimi praksami, ki naj bi v prihodnosti pospešili odmiranje države, čeprav je bil istočasno pojem države ozko navezan na pojem nacionalnega preko federalnega sistema. Osamosvojitev Slovenije je bila v javnosti pojmovana kot izenačitev naroda in države (»Slovenci so dobili svojo državo«), z evropskimi integracijami pa je država dobila dimenzijo, ki je presegala nacionalno državo – EU regulacija in zakonodaja. Kot je izpostavil A. Landwehr (2003), pojem države ni bil »od vedno tukaj«, prav tako ni padel z neba. Naš pristop presega splošno prepričanje, da je država zgolj nevtralni okvir, ki konstituira narod kot politično entiteto. Gre za kompleksen fenomen, ki je historično pogojen in ga ni mogoče razumeti enostransko, že zlasti ne v okviru ozkega nacionalnega narativa.