Raziskovanje

Politična zgodovina

Programska skupina (PS) Politična zgodovina Inštituta za novejšo zgodovino raziskuje politično zgodovino obdobja od 19. do 21. stoletja. Poleg politične zgodovine Slovenije in zgodovine predhodnih državnih tvorb, obravnava PS tudi politično zgodovino v globalni, komparativni in transnacionalni perspektivi.

OSNOVNA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA: KAJ, KDO in KJE je država?

Procesi dekonstrukcije in rekonstrkucije državnosti v 20. stoletju so preoblikovali in nadgradili habsburško dediščino državnosti, niso pa jo povsem ukinili ali zamenjali z novim. V 20. stoletju se je pojem države ozko navezoval na vprašanje blaginje prebivalstva in nacionalne homogenosti. Socialistična Jugoslavija je eksperimentirala s političnimi praksami, ki naj bi v prihodnosti pospešili odmiranje države, čeprav je bil istočasno pojem države ozko navezan na pojem nacionalnega preko federalnega sistema. Osamosvojitev Slovenije je bila v javnosti pojmovana kot izenačitev naroda in države (»Slovenci so dobili svojo državo«), z evropskimi integracijami pa je država dobila dimenzijo, ki je presegala nacionalno državo – EU regulacija in zakonodaja. Kot je izpostavil A. Landwehr (2003), pojem države ni bil »od vedno tukaj«, prav tako ni padel z neba. Naš pristop presega splošno prepričanje, da je država zgolj nevtralni okvir, ki konstituira narod kot politično entiteto. Gre za kompleksen fenomen, ki je historično pogojen in ga ni mogoče razumeti enostransko, že zlasti ne v okviru ozkega nacionalnega narativa.

Moduli

Politična misel (M1)

Analiza diskurza zgodovinskih akterjev, konceptov, ki so jih uporabljali, in spreminjajočega se pomena teh konceptov in političnega jezika.

Politična praksa (M2)

Politična prakso bomo preučevali preko fenomenov političnih strank (kontinuiteta raziskovanja), parlamentarizma in diplomacije.

Politika od spodaj

Študije družbenih gibanj od spodaj opozarjajo na zapostavljene zgodovinske akterje in epizode, ter prepoznavajo mehanizme, s katerimi lahko ti akterji vplivajo na spremembe od spodaj.

Politika kot življenjski svet (M4)

Za razumevanje političnega sveta je potrebno razumeti življenjski svet akterjev. Kdo se sploh odloča za poklic politika? Kako vanjo vstopa? kako si vzpostavi osebno življenje?

Novice in dogodki

Pri Institutu za noviju istoriju Srbije je izšel zbornik Nova istraživanja jugoslovenske prošlosti: perspektive sa postjugoslovenskog prostora (ur. Natalija Dimić Lompar, Ognjen Tomić in Nikola Koneski). V njem sta s svojima prispevkoma sodelovala tudi naša sodelavca dr. Oliver Pejić in Neja Blaj Hribar: Dr. Oliver Pejić: Dometi i ograničenja pripadnosti državnom narodu u Kraljevini Srba, …

Monografija Samomor med simptomom in metaforo raziskuje samomor v slovenskem 20. stoletju onkraj medicinskih in psihiatričnih okvirjev ter ga obravnava kot zgodovinski, kulturni in politični fenomen. Avtorji pokažejo, da samomor ni zgolj intimna odločitev posameznika, temveč tudi prostor, kjer se razkrivajo širše družbene napetosti, ideološki spopadi in kolektivne predstave o smislu, identiteti in pripadnosti. Meta …

Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani vas vabi na predstavitev dveh novih izdaj: East Central European Crisis Discourses in the Twentieth Century: A Never-Ending Story (Routledge, 2024), uredili Balázs Trencsényi, Lucija Balikić, Una Blagojević in Isidora Grubački Intellectuals and the Crisis of Politics in the Interwar Period and Beyond (Oxford University Press, 2025), avtor Balázs …