K celostnemu pristopu k politični misli žensk v srednjevzhodni Evropi: Primeri iz Slovenije in okolice v dolgem dvajsetem stoletju

Šifra projekta: J6-70219

Med tem ko znanstvenice* že desetletja trdijo, da je zgodovina politične misli v veliki meri prezrla prispevek žensk in da ji manjka perspektiva spola, je v zadnjih letih v raziskovanju intelektualne zgodovine ter politične misli žensk končno pridobilo na veljavi. Vendar je v Sloveniji ter širše v vzhodni in srednji Evropi kanon zgodovine politične misli ostal skoraj izključno osredotočen na moške. Zgodovinarke, ki se ukvarjajo z zgodovino žensk, so se šele pred kratkim lotile raziskovanja skozi prizmo intelektualne zgodovine. Z vstopom na to hitro rastoče raziskovalno področje projekt odkriva, raziskuje in kontekstualizira celoten spekter ženske politične misli v vzhodni in srednji Evropi (ECE) v 20. stoletju.

Glavni cilj projekta je vzpostaviti in razviti integrativen pristop k zgodovini ženske politične misli. Pri tem nam je za vzor nedavni premik v feministični zgodovini dela, ki poziva k »dolgoročnemu, transregionalnemu, integrativnemu in kritičnemu pristopu« k študijam ženskega dela (Çağatay et al., 2024). Integrativni pristop zajema: vključevanje ženske politične misli v obstoječe zgodovine politične misli, hkrati pa tudi njihovo spreminjanje; raziskovanje feminističnih in nefeminističnih vidikov ženske politične misli; upoštevanje dinamike med osebnim in političnim; ter osredotočanje na nov niz tem in konceptov politične misli.

Projekt zastavlja vprašanja: kako in o čem so ženske politično razmišljale v Sloveniji ter vzhodni Srednji Evropi v 20. stoletju? Kako nam lahko osredotočenost na intelektualne biografije žensk pomaga na novo premisliti zgodovino žensk in spola ter zgodovino politične misli v tej regiji? Kako lahko študij ženske politične misli spremeni način, na katerega pišemo zgodovino slovenske in srednje-vzhodnoevropske politične misli? Natančneje: kako se spremeni zgodovina rabe in pomenov klasičnih političnih pojmov, kot so moč, legitimnost, pravičnost, svoboda, enakost in pravice v zgodovini politične misli, ko se zgodovinarke osredotočijo na prispevke žensk na tem področju? Kako so se različne ideologije – predvsem liberalizem, socializem, konservativizem in nacionalizem – prekrivale v različnih primerih ženske politične misli? In kako so se različni tokovi feministične politične misli navezovali na ne-feministično politično misel žensk?

Projekt se na podlagi različnih študij primerov osredotoča predvsem, a ne izključno, na primere iz Slovenije in širšega prostora, pri čemer ima slednji dva različna pomena: (1) habsburški/posthabsburški in jugoslovanski prostor (predvsem Beograd, Zagreb in Praga); ter (2) transnacionalno dimenzijo, ki je pomembna za analizo posameznih primerov.

Poleg ekipe INZ (glej spodaj) v projektu sodeluje več zunanjih članic in sodelavk:

dr. Kristina Andělova, Inštitut za sodobno zgodovino Češke akademije znanosti
dr. Manca G. Renko, Marie-Curie štipendistka na Inštitutu za sodobno zgodovino Univerze na Dunaju in raziskovalna asistentka na Inštitutu za novejšo zgodovino v Sloveniji
prof. Ana Kolarić, izredna profesorica na Filološki fakulteti Univerze v Beogradu
Veljko Stanić, doktorski kandidat na Univerzi Sorbonne

CILJI:

Čeprav je cilj tega projekta oblikovanje celovite zgodovine ženske politične misli, ima projekt še štiri bolj konkretne cilje na področju raziskovanja in krepitve zmogljivosti.

Cilj 1: Redefiniranje ženskih biografij v Sloveniji in vzhodni Srednji Evropi
Cilj je spremeniti način pojmovanja ženskih biografij v Sloveniji in širši regiji vzhodne Srednje Evrope. Projekt bo s pripravo in objavo novih intelektualnih biografij ključnih političnih mislic v Sloveniji ter drugod v spletni bazi podatkov izpostavil njihovo politično misel.
Cilj 2: Razširitev kanona slovenske in regionalne politične misli
Projekt si prizadeva kritično izzvati in razširiti uveljavljeni kanon slovenske politične misli, ki se pogosto vrti okoli poenostavljenega pripovednega okvira »treh taborov« (liberalnega, socialističnega in katoliškega) v medvojnem obdobju ter osredotoča na socialistično politično misel v obdobju državnega socializma. S serijo člankov, več delavnicami in dvema tematskima številkama revij bo projekt osvetlil raznolikost ter kompleksnost teh prispevkov in ponudil celovitejšo perspektivo.
Cilj 3: Raziskovanje celotnega spektra ženske politične misli
Cilj je oblikovanje bolj vključujočega okvira za analizo ženske politične misli, ki upošteva ne le feministične, temveč tudi nefeministične razsežnosti njihovih prispevkov v javni sferi. S poglobljenim razumevanjem idej in kontekstov, v katerih so delovale ženske, bo projekt dodatno poglobil naše razumevanje feminizmov in družbeno-političnih okolij, ki so jih oblikovala.
Cilj 4: Krepitev zmogljivosti in znanstveno sodelovanje
Projekt daje prednost tudi krepitvi zmogljivosti. To počne prek spodbujanja sodelovanja z mednarodnimi znanstvenicami na področju intelektualne zgodovine žensk ter združevanja izkušenih, srednje uveljavljenih in raziskovalk na začetku kariere ter doktorskih študentk, da bi ustvarili živahno raziskovalno mrežo. Ta okvir sodelovanja je namenjen razvijanju novega znanja, priložnosti za mentorstvo in trajnega akademskega sodelovanja med generacijami znanstvenic.