SODELAVKE INZ NA DELAVNICI INTELLECTUAL HISTORY OF ANTIFASCISM: WOMEN’S RESPONSES TO THE RISE OF FASCISM AND NAZISM V PRAGI

Z veseljem sporočamo, da je 4. in 5. junija 2026 v Pragi potekala mednarodna delavnica Intellectual History of Antifascism: Women’s Responses to the Rise of Fascism and Nazism.

Delavnica je bila prvi dogodek v okviru raziskovalnega projekta K celostnemu pristopu k politični misli žensk v srednjevzhodni Evropi: Primeri iz Slovenije in okolice v dolgem dvajsetem stoletju (J6-70219), ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Dogodek je bil soorganiziran in sofinanciran skupaj s projektom Anatomy of European Society: Central Europe as a Phenomenon of Modern History (Strategie AV21), ki ga financira Češka akademija znanosti, izveden pa je bil v sodelovanju z Inštitutom za filozofijo Češke akademije znanosti (Filosofický ústav AV ČR), ki je delavnico tudi gostil. Organizacijski odbor so sestavljali Kristina Andělová, Isidora Grubački, Ondřej Holub in Jan Mervart.

Namen delavnice je bil odpreti nove poglede na intelektualno zgodovino antifašizma s povezovanjem raziskovalk in raziskovalcev, ki se ukvarjajo z žensko politično mislijo, feminističnimi odzivi na fašizem ter širšimi tradicijami demokratičnega in antifašističnega mišljenja v vzhodni srednji Evropi in širše. Posebna pozornost je bila namenjena metodološkim vprašanjem intelektualne zgodovine žensk, vključno z uporabo ego-dokumentov, kot so pisma, spomini in dnevniki, ob javno objavljenih besedilih in političnih spisih.

V dveh dneh so udeleženci obravnavali širok spekter tem. Uvodni panel je bil posvečen zgodnjim oblikam antifašizma v dvajsetih letih 20. stoletja, nadaljnje sekcije pa so se ukvarjale s kompleksnimi razmerji med antifašizmom in demokracijo. Pomemben del delavnice je bil namenjen feminističnim perspektivam antifašizma pred drugo svetovno vojno in po njej. Prispevki so raziskovali presečišča feminizma, medrazredne solidarnosti, demokratične obnove in politične dejavnosti žensk. Druge sekcije so se osredotočale na kolektivne oblike antifašističnega političnega organiziranja, vlogo ženskih organizacij in izobraževalnih prostorov ter pacifistične in antifašistične diskurze v tisku.

Drugi dan so razprave nadaljevale obravnavo intelektualnih biografij žensk ter osvetlile posameznice, katerih politična misel in aktivizem sta pomembno prispevala k antifašističnim tradicijam. Nadaljnje sekcije so raziskovale politično delo žensk ter povezave med delom, protivojno politiko in antikapitalističnim mišljenjem. Zaključni tematski panel je bil posvečen partizanskemu in protinacističnemu odporu, s posebnim poudarkom na izkušnjah in političnih vlogah žensk. Delavnica se je zaključila z razmislekom o sodobni relevantnosti in možnih prihodnostih antifašizma ter s skupno sklepno razpravo.

Svoje raziskave so predstavile tudi članice projekta Isidora Grubački, Jelena Tešija, Neja Blaj Hribar in Manca G. Renko:

• Isidora Grubački – Between Antifascist Action and Political Neutrality: Contested Meanings of Feminism and Democracy in the Late 1930s
• Neja Blaj Hribar – The Pacifist Discourse and Antifascism: Slovenian Women’s Magazines in the 1930s
• Jelena Tešija – Magda Bošković: Women’s Labor and the Language of Antifascist, Antiwar and Anticapitalist Thought in Yugoslavia
• Manca G. Renko – Hidden Infrastructures of Antifascism: Women’s Political Labor and Thought in Interwar Yugoslavia

Delavnica je združila mednarodno skupino raziskovalk in raziskovalcev z različnih disciplinarnih področij in raziskovalnih tradicij. Svoje prispevke so predstavili Molly Pucci (Trinity College Dublin), Marta Baradić (CEU Vienna), Maria Falina in Ido de Haan (Utrecht University), Marco Bresciani (University of Florence), Isidora Grubački (Inštitut za novejšo zgodovino), Zsófia Lóránd (University of Vienna), Kristina Andělová (Inštitut za sodobno zgodovino Češke akademije znanosti), Jakub Vrba (Masarykov inštitut in Arhiv Češke akademije znanosti), Željka Oparnica (Institute for Philosophy and Social Theory, Univerza v Beogradu), Neja Blaj Hribar (Inštitut za novejšo zgodovino), Ondřej Holub (Inštitut za sodobno zgodovino Češke akademije znanosti), Stanislava Barać (Institute for Literature and Art, Beograd), Manca G. Renko (University of Vienna in Inštitut za novejšo zgodovino), Jelena Tešija (Inštitut za novejšo zgodovino), Vlasta Kordová (University of Vienna), Jan Mervart (Inštitut za filozofijo Češke akademije znanosti) in Ondřej Slačálek (Karlova univerza v Pragi).

Živahne razprave so potrdile pomen obravnave antifašizma ne le kot političnega gibanja, temveč tudi kot bogatega področja intelektualne in konceptualne zgodovine. S poudarkom na intelektualni zgodovini žensk in njihovi politični misli je delavnica odprla nove raziskovalne perspektive. S povezovanjem raziskav o politični misli žensk, demokratičnih tradicijah in antifašističnih praksah je dogodek spodbudil nove raziskovalne povezave ter postavil temelje za nadaljnje sodelovanje.

Delavnica je obenem okrepila sodelovanje med Inštitutom za novejšo zgodovino v Ljubljani in Inštitutom za sodobno zgodovino Češke akademije znanosti v Pragi ter pokazala pomen sodelovanja med institucijami in nacionalno financiranimi raziskovalnimi projekti pri razvoju novih raziskovalnih usmeritev in dolgoročnih znanstvenih mrež.

Prague_Workshop_Program_Intellectual history of Antifascism