Preskoči na vsebino
Inštitut za novejšo zgodovino
Sodelavci

Dr. Jure Gašparič

Znanstveni svetnik

Jure Gašparič, dr. zgodovinskih znanosti, je višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Med letoma 2019 in 2020 je opravljal funkcijo direktorja Inštituta in vodje Znanstvenoraziskovalnega oddelka, od 2020 do 2021 pa funkcijo državnega sekretarja za znanost in visoko šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Raziskovalno se zlasti osredotoča na slovensko in jugoslovansko politično zgodovino od zadnjih dni avstro-ogrske monarhije do današnjih dni, ob tem pa se ukvarja z vprašanji zgodovine srednjeevropskega prostora v 19. in 20. stoletju (z zgodovino političnih strank in predstavniških sistemov, s pravno-zgodovinskimi vprašanji, z raziskovanjem obdobja razpada Jugoslavije, s politično tranzicijo in vse bolj z najsodobnejšo zgodovino in aktualnimi družbenimi problemi). Gašparič se je v mednarodnem prostoru posebej uveljavil kot raziskovalec zgodovine parlamentarizma; med drugim je član vodstvenega organa (Board of Directors) mednarodne mreže raziskovalnih institucij European Information and Research Network on Parliamentary History (EuParl.net). Njegovo delo metodološko sledi konceptu politične kulture, v zadnjem času pa ga poganjajo možnosti, ki jih z novimi orodji in sodobnimi korpusi ponuja digitalna humanistika.

Redno sodeluje na mednarodnih znanstvenih srečanjih, organizira konference (nazadnje “Misliti o revoluciji: sto let pozneje”, Slovenski pravniki in začetki slovenske državnosti: simpozij ob 100. obletnici Narodne vlade in 100. obletnici Pravne fakultete Univerze v Ljubljani”, 1939-2019 : osemdeset let od začetka druge svetovne vojne” in “Eastern enlargement, or an all-european transformation? The 1990s in european politics”), objavlja v domačem in tujem znanstvenem tisku, ureja knjige in zbornike. Gašparič je urednik osrednje slovenske znanstvene revije s področja novejše zgodovine Prispevki za novejšo zgodovino / Contributions to Contemporary History (www.ojs.inz.si) in član uredniških odborov revij Zgodovina za vse (Celje), Verbum Historiae (Bratislava, Slovaška) in Sensus Historiae (Bydgoszcz, Poljska). Nekaj let je predaval na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Mariboru in na Pedagoški fakulteti J. A. Komenskega v Bratislavi.

Med njegove odmevnejše knjige sodijo: SLS pod kraljevo diktaturo. Diktatura kralja Aleksandra in politika Slovenke ljuske stranke 1929 – 1935. Ljubljana: Modrijan 2007; Državni zbor Republike Slovenije 1992 – 2012. O slovenskem parlamentarizmu. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2012; Izza parlamenta. Zakulisje jugoslovanske skupščine 1919 – 1941. Ljubljana: Modrijan 2015 (razširjena in prirejena za nemški trg izide v začetku leta 2023 pod naslovom Hinter den Kulissen des Parlaments).

Jure Gašparič se je rodil leta 1977 v Mariboru, kjer je obiskoval osnovno in srednjo šolo. Študiral je na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v študijskem letu 1999/2000 pa tudi na Univerzi J. A. Komenskega v Bratislavi (diplomiral je leta 2001). Doktoriral je leta 2006 na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani z disertacijo Diktatura kralja Aleksandra in politika Slovenske ljudske stranke v letih 1929-1935.

Izobrazba in strokovne izkušnje:

  • Študij na Oddelku za zgodovino FF UL in v študijskem letu 1999/2000 na Univerzi J. A. Komenskega v Bratislavi.
  • Doktorat znanosti s področja zgodovinopisja (2006, Univerza v Ljubljani).
  • 2001–2006 mladi raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino.
  • Od 2008 znanstveni sodelavec, od 2013 višji znanstveni sodelavec.
  • Do 2014 predavatelj na Oddelku za zgodovino UM; nazadnje izvoljen v naziv docenta leta XXX.
  • V študijskem letu 2008/2009 je kot gostujoči predavatelj predaval predmet Srednja Evropa v 20. stoletju na Oddelku za zgodovino Pedagoške fakultete Univerze J. A. Komenskega v Bratislavi.
  • 2019 do 2020 direktor INZ in vodja Znanstvenoraziskovalnega oddelka.
  • 2020 do 2021 državni sekretar za znanost in visoko šolstvo na MIZŠ.
  • Mentor mlade raziskovalke na INZ Tjaše Konovšek (2018-2022), doktorandke na INZ Saše Hajzler (2022- ) in somentor doktorske študentke Lee Vrečko na FF UL (2022- ).
  • Glavni urednik osrednje slovenske znanstvene revije za področje sodobne zgodovine Prispevki za novejšo zgodovino/Contributions to Contemporary History (www.ojs.inz.si)
  • Član uredniških odborov revij Zgodovina za vse (Slovenija), Verbum Historiae (Slovaška) in Sensus Historiae (Poljska).
  • Recenzent (GAČR, več monografij, revij (za Nationalities Papers, Prispevke za novejšo zgodovino, Acta Histriae, Poznańskie Studia Slawistyczne, Journal of Contemporary History), osnovnošolski učbenik, razstave …).

 

Raziskovalni interes:

  • Slovenska in jugoslovanska politična zgodovina od zadnjih dni avstro-ogrske monarhije do danes.
  • Zgodovina srednjeevropskega prostora v 19. in 20. stoletju (zgodovina političnih strank in predstavniških sistemov, pravno-zgodovinska vprašanja, obdobje razpada Jugoslavije, politična tranzicija).
  • Zgodovina parlamentarizma.
  • Politična kultura, neo-institucionalizem, populizmi in ekstremizmi, aplikativna zgodovina.
  • Orodja in možnosti, ki jih ponuja digitalna humanistika (zlasti korpusna lingvistika pri analizi političnega govora).

 

Osrednja dela (izbor):

Parlamentarizem (splošno):

  • GAŠPARIČ, Jure, Državni zbor 1992-2012 : o slovenskem parlamentarizmu, (National Assembly 1992-2012). Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2012. ISBN 978-961-6386-39-5. http://hdl.handle.net/11686/15007.
  • GAŠPARIČ, Jure. Izza parlamenta : zakulisje jugoslovanske skupščine 1919-1941. 1. izd. Ljubljana: Modrijan, 2015. 222 str., ilustr. ISBN 978-961-241-900-4 (razširjena in prirejena za nemški trg izide v začetku leta 2023 pod naslovom Hinter den Kulissen des Parlaments).
  • GAŠPARIČ, Jure. The parliament is nothing but a fairground : on the characteristics of parliamentary debate in the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes/Yugoslavia (1919-1939). V: PEROVŠEK, Jurij (ur.), GODEŠA, Bojan (ur.). Between the House of Habsburg and Tito : a look at the Slovenian past 1861-1980. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino: = Institute of Contemporary History, 2016. Str. 67-83. Zbirka Vpogledi, 14. ISBN 978-961-6386-72-2. ISSN 2350-5656. http://www.sistory.si/cdn/publikacije/36001-37000/36073/ch04.html.

Parlamentarizem in digitalna humanistika:

  • GAŠPARIČ, Jure. Parlament in čas : o dojemanju časa v sodobnem parlamentu (The Parliament and Time). Prispevki za novejšo zgodovino. (Tiskana izd.). 2021, Vol. 61, No. 2, 169-192, ISSN 0353-0329. https://ojs.inz.si/pnz/article/view/3909/4284, DOI: 10.51663/pnz.61.2.08.
  • GAŠPARIČ, Jure, PANČUR, Andrej. Debating the crisis in the parliament – what can we learn from parliamentary debates (Slovenia in and after Yugoslavia) : prispevek na Colloque international – 74e Congrès de l’ICHRPI “Les Pouvoirs parlementaires et politiques en temps de crise et d’exception, Paris, 21-22-23 sep. 2022.
  • GAŠPARIČ, Jure, PANČUR, Andrej. European politics behind the closed doors: the origins of euroscepticism in Slovenia : contribution at workshop “Eastern enlargement, or an all-european transformation? The 1990s in european politics”, Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, 29. sep. 2022.

 

Politične stranke in politične osebnosti:

  • GAŠPARIČ, Jure. SLS pod kraljevo diktaturo : diktatura kralja Aleksandra in politika Slovenske ljudske stranke v letih 1929-1935. 1. izd. Ljubljana: Modrijan, 2007. 304 str., ilustr. ISBN 978-961-241-191-6. http://hdl.handle.net/11686/15109.
  • GAŠPARIČ, Jure. Anton Korošec in padec vlade Milana Stojadinovića : o zarotah in zarotnikih. Studia Historica Slovenica : časopis za humanistične in družboslovne študije. [Tiskana izd.]. 2021, letn. 21, št. 2, str. 363-397, 592, ilustr. ISSN 1580-8122. http://shs.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/sites/default/files/clanki/SHS-2021-2-11-Gasparic-%28scopus%29.pdf, DOI: 10.32874/SHS.2021-11.
  • GAŠPARIČ, Jure. The country at standstill : Yugoslavia and Slovene politics in the 1930s. Nationalities papers : the journal of nationalism and ethnicity. 2011, letn. 39, št. 2, str. 223-236. ISSN 0090-5992.
  • GAŠPARIČ, Jure. Slovenler ve birinci Yugoslavya (1918-1941). V: DEMIR, Hakan (ur.). Yugoslavya tarihi : 1918-1991. Ankara: Nobel Academik Yayincilik, 2021. Str. 61-79. ISBN 978-625-417-480-3.

 

Tranzicija in pozni socializem:

  • GAŠPARIČ, Jure. The Yugoslav federation and the concept of one ruling party in its final hour. V: SABLIN, Ivan Valerʹevich (ur.), MONIZ BANDEIRA, Egas. Parties as governments in Eurasia, 1913-1991 : nationalism, socialism, and development. Abingdon; New York: Routledge, 2022. Str. 296-315. Routledge studies in the modern history of Asia. ISBN 978-1-032-20733-9, ISBN 1-032-20733-7, ISBN 978-1-032-20734-6, ISBN 1-032-20734-5. DOI: 10.4324/9781003264972-12.
  • GAŠPARIČ, Jure. Rok 1989 jako začátek konce Jugoslávie – slovinská perspektiva : slovinské veřejné mínění a povaha federace. Soudobé dějiny : Czech journal of contemporary history. 2021, roč. 28, č. 1, 70-98. ISSN 1210-7050. https://sd.usd.cas.cz/pdfs/sod/2021/01/03.pdf.
  • GAŠPARIČ, Jure. Change and continuity : implementing parliamentary democracy in Eastern Europe after 1989 with a focus on Slovenia. In AERTS, Remieg (ed.). The ideal of parliament in Europe since 1800, (Palgrave studies in political history). 1st ed. Cham: Palgrave Macmillan. 2019, 239-254.
  • GAŠPARIČ, Jure (ed.), ŠORN, Mojca (ed.). Četrt stoletja Republike Slovenije – izzivi, dileme, pričakovanja (Quarter of a Century of the Republic of Slovenia – challenges, dilemmas, expectations). Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino. 2016.
  • GAŠPARIČ, Jure. Slovenian Socialist Parliament on the Eve of the Dissolution of the Yugoslav Federation : a feeble “ratification body” or important political decision- maker? Prispevki za novejšo zgodovino, ISSN 0353-0329. [Tiskana izd.], 2015, no. 3, 41-59. http://hdl.handle.net/11686/36117.

 

Aplikativna zgodovina:

  • CERAR, Miro, GAŠPARIČ, Jure, ŠORN, Mojca (urednik). Izgradnja države : zgodovina nastajanja Ustave Republike Slovenije in njeni temeljni vidiki (1990–1991). Ed. 1.0. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino: = Institute of Contemporary History, 2022. 1 spletni vir (1 datoteka ePUB (176 str.)). Zbirka Parlamentaria,3. http://hdl.handle.net/11686/45936, https://sistory.si/11686/45936.
  • GAŠPARIČ, Jure. The changing view of the 1917 Russian revolution : Slovenia in the global perspective. Prispevki za novejšo zgodovino. [Tiskana izd.]. 2018, letn. 58, št. 1, str. 40-54, tabela. ISSN 0353-0329. http://ojs.inz.si/pnz/article/view/255.
  • GAŠPARIČ, Jure. Kakor da je prva Jugoslavija še vedno prikazen, o kateri je bolje molčati : o prvem decembru 1918 kot “zgodovinskem datumu”. V: GABRIČ, Aleš (ur.). Slovenski prelom 1918. Ljubljana: Slovenska matica, 2019. Str. 351-364. ISBN 978-961-213-308-5.

 

Organizacija znanstvenih konferenc (Izbor):

  • “Eastern enlargement, or an all-european transformation? The 1990s in european politics”, Ljubljana, INZ, USD AV, EuParl.net, sep. 2022.
  • “1939-2019 : osemdeset let od začetka druge svetovne vojne”, INZ, sep. 2019.
  • “Parliamentarianism and Representative Democracy in Crises of War, Revolution, and Collapse of Empires”, St. Petersburg School of Social Sciences and Humanities – Centre for Historical Research, EuParl.Net, okt 2018.
  • “Slovenski pravniki in začetki slovenske državnosti: simpozij ob 100. obletnici Narodne vlade in 100. obletnici Pravne fakultete Univerze v Ljubljani”, Pravna fakulteta UL in INZ, nov. 2018.
  • “Misliti o revoluciji: sto let pozneje”, INZ, okt. 2017.
  • “Četrt stoletja Republike Slovenije – izzivi, dileme, pričakovanja”, INZ, jun. 2016.
  • “Complex parliaments in transition : Central European federations facing regime change”, INZ, okt. 2015.

 

Promocija znanosti (izbor):

Telefon:
+386 (1) 200 31 42
E-naslov:
jure.gasparic@inz.si

Projekti

Raziskovalne objave

Vse objave raziskovalca