Izhodišče predlaganega raziskovalnega projekta je teza, da so imele krizne razmere v gospodarstvu velik vpliv na demokratične politične prelome, vendar razlogi za demokratične politične prehode nikoli niso bili samo gospodarski. Zato bo projektna skupina raziskala problem dejanskega vpliva gospodarstva na politične prelome. Kronološki okvir raziskave bo gospodarska kriza pred marčno revolucijo leta 1848 in slovenska osamosvojitev leta 1991. Projektna skupina bo zastavljeni problem raziskala v okviru devetih vsebinskih sklopov, od katerega bo vsak od njih predstavljal skrbno izbrani primer iz slovenske zgodovine. V okviru teh vsebinskih sklopov bodo izvajalci po eni strani identificirali, analizirali in interpretirali različne dejavnike, zaradi katerih je lahko prišlo do demokratizacije, po drugi strani pa bodo raziskali, zakaj nekateri demokratični prehodi niso bili uspešni in kateri dejavniki so omogočili uveljavitev avtoritarizma. Hkrati bodo izvajalci gospodarske dejavnike primerjali z ostalimi družbenimi, zunanje in notranjepolitičnimi, kulturnimi in idejnimi dejavniki, ki so vplivali na politične prelome. Pri tem bodo izvajalci raziskovalne primere iz slovenske zgodovine po eni strani umestili v širši raziskovalni sklop Habsburške monarhije ter prve in druge Jugoslavije, po drugi strani pa bodo zgodovino tega prostora primerjali s širšo evropsko in svetovno zgodovino. S pomočjo tako zastavljene komparativne raziskave različnih dejavnikov iz različnih zgodovinskih obdobjih in v različnih zgodovinskih okoliščinah bo raziskovalni projekt pojasnil dejanski vpliv gospodarstva na demokratične in nedemokratične politične prelome na Slovenskem. S tem bo pojasnjen vpliv gospodarstva na razvoj slovenskih demokratičnih tradicij.
