Nevidne, a nepogrešljive. Kmečke ženske v socializmu

Šifra projekta: J6-70230

Fraza v naslovu našega projekta “Nevidne, a nepogrešljive” nakazuje na paradoksalni položaj kmečkih žensk v socialističnih družbah. Kmečke ženske, ki so bile glede priznanja, pravic in moči znotraj državnih in družinskih struktur marginalizirane, so hkrati igrale ključno vlogo v kmetijski proizvodnji, družini in kmečkih skupnostih. Po drugi svetovni vojni je hitra industrializacija v državah socialističnega bloka sprožila veliko povpraševanje po delovni sili, sprva še zlasti po moški. Posledično so ženske nase prevzele večji delež dela v kmetijstvu. Hkrati so zaradi vztrajanja tradicionalnih predstav o vlogi spola praviloma opravljale tudi vsa dela, povezana z gospodinjstvom in s skrbjo za družino. Kljub njihovi ključni in nepogrešljivi vlogi tako v kmetijstvu kot v družini, so bile kmečke ženske med zadnjimi, ki so pridobile enak dostop do socialnih pravic (zdravstvenega varstva, pokojninskega zavarovanja in porodniškega dopusta). Zapostavljene so bile tako tiste, ki so formalno bile zaposlene v slabše plačanem kmetijstvu, kot tudi tiste, ki so neformalno kmetovale, saj so bile še bolj prezrte in izključene tako iz sistema socialne varnosti kot iz uradnih evidenc.

Marginalizacija kmečkih žensk je prisotna tudi v akademskih raziskavah, saj so kmečke ženske v glavnem spregledane. Naš projekt želi zapostavljenost tematike kmečkih žensk preseči. Primerjali bomo Slovenijo in Madžarsko, ki predstavljata različni inačici socialistične kmetijske politike in različna konteksta za emancipacijo kmečkih žensk. V Sloveniji so prevladovale zasebne družinske kmetije, na katerih so večinoma neformalno delale ženske, medtem ko so si možje poiskali zaposlitev v industriji. Nasprotno je Madžarska uvedla popolno kolektivizacijo kmetijstva, kjer je bilo v kolektivnem sektorju zaposlenih več žensk kot v Sloveniji. Kljub tem razlikam sta obe državi postopoma formalizirali socialne pravice za kmečke ženske, čeprav so za moškimi in ženskami, zaposlenimi v industriji, zaostajale v procesu emancipacije znotraj družbe in družine. Študije kmečke ženske pogosto obravnavajo kot homogeno skupino, pri čemer pa spregledajo njihovo raznolikost, ki jo oblikujejo družinska ozadja, lokalne tradicije in dostop do socialnih pravic. Naša raziskava bo razvila inovativno tipologijo, ki bo upoštevala različne stopnje emancipacije, temelječe na vlogah, ki so jih imele na kmetiji, posestvih, v družini in možnosti dostopa do socialnih pravic.

Pri raziskovanju bomo uporabili metodo “od spodaj-navzgor”, saj je za kmečke ženske zaradi njihove nevidnosti v uradnih dokumentih ključna. Z intervjuji in življenjskimi zgodbami bomo tako na mikro ravni osvetlili njihove izkušnje ter jih s pomočjo makro ravni umestili v širši socialno-politični in ekonomski kontekst. Na mezo ravni, kjer se posameznikove in kolektivne dinamike srečujejo in prepletajo, pa bomo analizirali zadruge in medije.

Projekt o položaju kmečkih žensk bomo izvedli primerjalno, tako časovno, kot prostorsko. Časovna primerjava bo upoštevala pogosto spreminjajoče se kmetijske in socialne politike ter različne generacije kmečkih žensk. Prostorsko bomo primerjali Slovenijo in Madžarsko. Multitidisciplinarno bomo obravnavali ključna raziskovalna vprašanja:

• Kako so kmečke ženske usklajevale obveznosti, povezane s kmetovanjem, in gospodinjska opravila?
• Kdaj in kako so pridobile možnosti dostopa do socialnih pravic?
• Kako so zaznavale svoje vloge v družini in skupnosti?
• Katere strategije so uporabile za izboljšanje svojega položaja v kmetijstvu in družbi?
• Kako so kmetijske politike vplivale na njihove vloge in življenjske poteke?

Projekt naslavlja še danes aktualno vprašanje. Številne ženske, ki so se v času socializma zapisale kmetovanju, še vedno nosijo posledice diskriminiranosti z vidika pravic socialne varnosti (nizke pokojnine). Raziskava bo z osvetlitvijo njihovih številnih zgodb ponudila globlje razumevanje njihovih vlog in izzivov ter obogatila tako zgodovinsko raziskovanje kot sodobni družbeni diskurz.

Sodelujoče raziskovalne organizacije:

• Inštitut za novejšo zgodovino
• Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanisitčne študije
  • Polona Sitar
• Eötvös Loránd University (ELTE)
  • Zsuzsanna Varga
  • Ágnes Eitler
  • Eszter Lengyel
  • Máté Bacsa