Obmejni fašizem – socialna in kulturna zgodovina fašizma na Primorskem

Šifra projekta: J5-5551

SICRIS

Raziskovalni projekt »Obmejni fašizem« – Socialna in kulturna zgodovina« se bo usmeril v malo raziskovano področje – v kulturno in socialno zgodovino fašizma v Julijski krajini. Analiziral bo prakse, ki so zaznamovale področje novih provinc in so z ideološko markacijo oblikovale obmejni prostor v družbenem, kulturnem, urbanem, arhitekturnem, krajinskem, infrastrukturnem smislu. V Julijski krajini sta v času med obema vojnama ideologija in posledično politična praksa fašizma »mutirali« v posebno obliko, v t. i. »obmejni fašizem« ((»fascismo di confine«). Posebnost fašizma v »novo priključenih provincah« (t. i. »provincie nuove«) definira nekakšna »dvojna usmeritev«, saj je tu prepoznaval dva sočasna nasprotnika: v podobi slovanskih/slovenskih in hrvaških( nacionalnih nasprotnikov Pred režim se je z realnostjo na novo priključenih avstro-ogrskih dežel postavljalo vprašanje, kakšna naj bo celotna podoba »novih provinc«, ki jih je bilo po politični (formalni) priključitvi zdaj potrebno »vključiti« ne le v državni okvir, temveč tudi v novo ideološko realnost fašizma: kulturno, socialno, krajinsko, arhitekturno, infrastrukturno, gospodarsko itn. Režim je zato (glede na druge dele države) deloval na politični ravni posebej izostreno na ideološki pa specifično, v dveh smereh – (»navzven« (uradno) To je vodilo v poudarjen ideološki nastop fašizma v Julijski krajini, ki je postala »izložbeno okno« ideoloških prvin režima – za »tujerodce« na eni in za mednarodno javnost na drugi. Še bolj kakor drugje v Italiji je režim zato v Julijski krajini nastopal( na eni strani v »lepi podobi«

Področja raziskav so naslednja: (1. Vloga državnih ustanov (2. Vloga represivnega (3. Ideologizacija družabnih dogodkov (4. (5.      Imagologija – podoba »drugega« (6. Markacija okolja s fašistično ideologijo in ideološka govorica v urbanem okolju (7. »Romanizacija« Cerkve v Julijski krajini; (8. Prodor ideologije v področje zasebnega (9. Študije spolov Interdisciplinarna metodologija vključuje analizo diskurzivnih praks, imagologijo, ikonografijo, onomastiko, zbiranje in analizo ustnih pričevanj, kakor tudi  klasično metodologijo dela z arhivskimi viri. Raziskava učinkov ideologije in politike v prostoru bo, ob upoštevanju slovenske, italijanske ter druge tuje literature, vodila v večplastno predstavitev »podobe Julijske krajine« v času fašizma.