Raziskovalni projekt »Temeljne usmeritve komunistične partije v Sloveniji v izrazitem boljševiškem obdobju«, je projekt, ki je utemeljen na dveh ciljnih usmeritvah. Raziskal naj bi še neobdelane teme iz zgodovine komunistične partije v Sloveniji v tridesetih in štiridesetih letih 20. stoletja. Drugi cilj je povezano, vsebinsko in kronološko, zajeti temeljne značilnosti partijske ideologije in politike, metod delovanja partije, ideološko motivirano nasilje in jih povezati v sklenjen prikaz glavnih črt razvoja politike, ki jo je izvajala KP od svojega poenotenja v tridesetih do konca štiridesetih let. Slednje je nujno potrebno, saj delovanje KP v Sloveniji zgodovinopisno obdelujejo le fragmentarni, problemsko ali časovno omejeni zaključeni teksti, medtem ko celote v zgodovinopisni literaturi nimamo. Še manj pa imamo tovrstno zgodovino napisano na sodoben, neideološki in historično natančen način. Znano je, da je komunistična partija med vojno vodila odporniško gibanje v okviru OF, po vojni pa celotno državo. Zato je tema centralnega pomena za slovensko zgodovinopisje, ko govorimo o zgodovini 20. stoletja. Pomembna pa je tudi za širšo slovensko javnost, saj so problemi, ki jih odpira, velikokrat parcialno in neadekvatno obravnavani; odsotnost tovrstne raziskave pa je čutiti tudi v pedagoškem procesu, zlasti na univerzah. Neobdelane teme, ki jih namerava projekt načeti, so na primer notranje-partijska organizacija in disciplina, poenotenje partijske ‘linije’, frakcijski boji in njihovi udeleženci, vpliv teh frakcijskih bojev na razvoj politike komunistične partije med drugo svetovno vojno in na obračunavanje z drugače mislečimi znotraj KP in z opozicijo po drugi svetovni vojni. Druga tovrstna tema je odnos do nacionalnega vprašanja v tridesetih letih, med vojno in neposredno po njej, in nadalje vprašanje odnosa, idejnega in organizacijskega, do Kominterne in izvajanje direktiv Kominterne, pa vprašanje na ideologiji temelječega nasilja partije v času ključnih prelomov – konec tridesetih, med drugo svetovno vojno in po njej, vprašanje graditve ti. ljudske demokracije po vojni ter vsebinska podobnost stalinističnih sistemov v Evropi v tem času. Raziskovalci, ki bodo v projektu sodelovali, so se s posameznimi vprašanji že srečevali, jih parcialno obdelovali in ugotovili, da slovenskemu zgodovinopisju primanjkuje predvsem celovit prikaz te problematike. Postavili so osnovno hipotezo, da je v obravnavanem obdobju partijska politika in ideologija, nastala po vzoru edine takrat uspešno izpeljane revolucije v Evropi – ruske oktobrske revolucije – in po navodilih Kominterne, v svojem bistvu, t.j. temeljnih opredelitvah, ves čas enaka. Času in razmeram se je prilagajala le partijska taktika.
