Slovenci in protislovja južnoslovanskih integracijskih ideologij do 1914

Šifra projekta: Z6-0712

SICRIS

Projekt je vsebinsko razdeljen na tri problemske sklope. 1. Nezdružjivost različnih pojmovanj jugoslovanstva. Jugoslovanstvo ni nikoli obstajalo kot relativno enotna integracijska ideologija. Ključ do razumevanja nosi obdobje pred 1914. Vsaka elita posameznih narodov je jugoslovanstvo pojmovala drugače od ostalih. Vsi pa so predvsem težili k lastni nacionalni emancipaciji. Zato je bolje govoriti o različnih južnoslovanskih integracijskih ideologijah. Potrebno je analizirati ideološke temelje, na katerih slonijo južnoslovanski nacionalizmi (zgodovinsko pravo, jezik in veroizpoved). Nujno je preučevanje »nedoslednosti« nacionalnih ideologij, ki se sklicujejo na argumente, ki so si povsem nasprotni. Izvor teh ideologij je potrebno iskati že pred začetkom oblikovanja modernih nacionalizmov. Zaradi zahtevnosti bo izvajalec analiziral zgolj osnovna protislovja različnih južnoslovanskih integracijskih ideologij in jih prikazal od protonacionalne faze v 16. in 17. st. do konca dvojne monarhije. Namen tega je lažja umestitev slovenske vloge. 2. Vloga Slovencev pri genezi južnoslovanskih integracijskih ideologij. Izvajalec bo izpostavil kdaj in kako so bili Slovenci pomembni za Hrvate in Srbe in preveril, če drži hipoteza, da so Srbi in Hrvati dojemali jugoslovanstvo zgolj kot rešitev na relaciji hrvaško – srbsko. Hrvaška politika je priznala Slovence kot posebno etnijo, čeprav ostaja odprto vprašanje, ali je hrvaška politika imela Slovence za enakopravne. 3. Problem opustitve slovenstva zaradi jugoslovanstva. Izvajalec bo preveril hipotezo, ali pomeni izogibanje zamejevanja s Hrvati in Srbi ter pripravljenost sprejetja njihovega jezika v 19. in začetku 20. stoletja, v ideološkem smislu slovensko popustljivost ali pa željo po »razširitvi«. Slovenska elita bi se zaradi nemškega in italijanskega pritiska osamila, če bi potegnila trdno ideološko mejo s Hrvati in Srbi. Izvajalec bo preveril trditev, da so se Slovenci imeli za pomemben element jugoslovanstva kot severni branik pred Nemci in Italijani ter kot slovanski posredniki zahodne kulture na Balkan. Namen projekta je osvetlitev geneze južnoslovanskih integracijskih ideologij in umestitev slovenske vloge. Poznavanje zgodovine ima tudi praktično vrednost za gospodarsko, kulturno in varnostno sodelovanje z Jugovzhodno Evropo.