Zgodovina upravnih meja in mejnosti: Slovensko-hrvaška meja 1800-1991
Šifra projekta: J6-4132 (A)
Meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško je 1. maja 2004 postala zunanja meja EU, 21. decembra 2007 pa je dobila status schengenske meje. Prihodnost meje je odvisna od širitve EU (vstopa Hrvaške), njena preteklost pa je posledica razvoja državnih tvorb v tem delu Evrope. Mejo danes obremenjuje več spornih točk, ki jih ne moremo razumeti brez poznavanje zgodovinskega razvoja. V javnosti in delu raziskovalne sfere na Hrvaškem in v Sloveniji prevladujejo trije pogledi, ki so v metodološkem pogledu napačni: anahronistično obravnavanje meje kot celote v zgodovini (posamezni odseki današnje mejne črte imajo različen zgodovinski razvoj, ki je v neposredni zvezi z današnjimi spornimi odseki); fokus na »premike meje« na posameznih odsekih, ki ignorira širši kontekst; poudarjanje nacionalnega/etničnega/jezikovnega momenta v situacijah, ko je to zgodovinsko neupravičeno (vprašanje ali je nekaj »hrvaško« ali »slovensko« predpostavlja, da so razlike med Hrvati in Slovenci zelo stare, »naravne« in da je med njimi mogoče potegniti ostro linijo). Metodološko neutemeljena izhodišča se med seboj dopolnjujejo, predvsem pa so uporabna za »fleksibilnost« pri političnih sporih.
Osnovni namen našega projekta je v preseganju napačnih metodoloških izhodišč, ki odločilno vplivajo na rezultate raziskovanja. Za (širši) predmet raziskovanja smo izbrali upravno-politične meje na širšem območju današnje slovensko-hrvaške meje od začetkov moderne državne uprave do osamosvojitve Slovenije (od katastrskih občin do držav). Predmet raziskovanja projekta niso samo tiste upravne meje, ki so se preoblikovale v državno mejo, ampak tudi tiste, ki so izgubile ali spremenile pomen, so pa pomembne za razumevanje mejnosti na obravnavanem območju. Stare administrativne meje so imele veliko vlogo pri izoblikovanju današnje mejne črte, tudi tam, kjer meja danes poteka drugje. S fokusom na administrativne meje bomo presegli anahronistično iskanje historičnega »hrvaškega« ali »slovenskega« ozemlja, ki je zakoreninjeno v nacionalističnih diskurzih. Meja (border) je obravnavana kot dejstvo, mejnost (boundary) pa je stvar različnih interpretacij. V našem primeru je meja geografsko določena ločnica med upravnopolitičnimi enotami, ki jo determinirajo različne oblike mejnosti. Meje niso statične. Spreminjajo se na dva načina: fizično, meja se premakne v realnem prostoru; vsebinsko, meja dobi novo naravo, drugačno mejnost. Kako soočiti posamezne »zgodovine« mejnih odsekov s splošno zgodovino?
Predlagani projekt bo zgodovino sedanje slovensko-hrvaške meje obravnaval na dveh ravneh: na širši in ožji. Ker projektna skupina v omejenem času ne more izvesti historične analize celotne meje, smo se pri ožjem nivoju omejili na tri mejna območja: Severna Istra (primer, ko upravno-politična meja nastane na osnovi političnih in ideoloških konceptov), Bela krajina/ Žumberak (primer izoblikovanja slovensko-hrvaške meje na osnovi stare, vendar sporne politične meje), Štajerska/Medžimurje med Dravo in Muro (primer, ko je na določenem območju pomembna politična meja ukinjena, v neposredni bližini pa se vzpostavi nova meja, ki dobi značaj državne meje).
