Projekt zajema metodično poglobljeno analizo temeljnih transformacij češkega in slovenskega nacionalnega parlamenta v dobi evropeizacije (1993–2004), pri čemer obravnava prepletene zgodovine deliberativnega odločanja in politične reprezentacije. Preko transnacionalnega zgodovinskega pristopa projekt skuša raziskati medsebojni odnos med nacionalnimi državami in EU, kot je le-ta kot politični projekt zamišljan, konstruiran in politično izveden. Ta preiskava bo zagotovila boljše razumevanje ključnih vprašanj politične zgodovine, ki so potrebna za razlago in razumevanje transformacij in primerjalnih izzivov, s katerimi se EU sooča, kot so vzpon prej nepriljubljenih političnih strank in gibanj, zaton drugih ter pojav EU-skepticizma. Z naslavljanjem doslej neizkoriščenega analitičnega potenciala evropeizacije kot edinstvenega orodja za primerjalno analizo, projekt ne bo le zapolnil vrzeli v znanstvenem polju parlamentarnih študij, temveč tudi zagotovil izbor zanesljivih multidisciplinarnih pristopov, ki združujejo historiografsko analizo z metodami digitalne humanistike, ter izdelal kompleksen interpretativni model za nadaljnje primerjalno preučevanje evropeizacije. Z boljšim razumevanjem in jasnim razlikovanjem tega od drugih nadnacionalnih pojavov projekt cilja k izboljšanju političnih razprav o EU kot skupnem projektu.
Začetek projekta, zbiranje podatkovnih virov, avtomatizirana transkripcija, priprava podkorpusov za korpusno analizo, razprava o vprašanjih in metodah, vključno s povratnimi informacijami, nato organiziranje za projekt prilagojene podatkovne korpuse in izvedba interdisciplinarne delavnice
Identifikacija konceptov in analiza (leto 1-2)
Nabori podatkov, sestavljeni iz ključnih tem o Evropi, identifikacija besedišča, ključnih trenutkov in premikov; korpusna jezikoslovna analiza; interpretacija stališč, političnih prioritet, konceptov in jezika, uporabljenih v primerjalni perspektivi, priprava prvega članka za revijo SCOPUS in udeležba na mednarodni konferenci.
Akterji (leto 2-3)
Identifikacija ključnih akterjev iz nacionalnih institucij in EU, analiza virov in intervjujev, interpretacija premikov v položajih, njihov čas in vpliv, nato objava drugega članka v reviji SCOPUS in udeležba na mednarodni konferenci.
Analiza postopkov, komunikacije, javnega mnenja in medijskega konteksta (leto 2-3)
Analiza, značilnosti in kontekstualizacija delovnegaprocesa v parlamentu, mapiranje komunikacijskih kanalov med strankami in strankami ter ljudmi, mapiranje in razumevanje političnega procesa inrazprave o nacionalnih prioritetah, diskurz v medijih in političnem prostoru ter urejanje posebne številke revije SCOPUS.
Ozaveščanje in razširjanje informacij (leto 1-3)
Spletna stran projekta, logotip, strategija diseminacije, namenjena ozaveščanju o projektu in izzivih zapredstavniško demokracijo; strategija diseminacije, ki jo sestavljajo publikacije, akademski dogodki in predavanja, spletna stran projekta (1. leto),poročilo o projektu v glasilu EuParl.net Newsletter (2. leto), poljudnoznanstveni članek/intervju v poljudnoznanstvenem spletnem mediju (3. leto),mednarodna konferenca (3. leto) Monografska publikacija (3. leto), Primerjalni metodološki in interpretativni model (3. leto).
